Nazaj   Planet Siol.net forumi > Družba > Živalski svet

Živalski svet za ljubitelje vseh živalic, nasveti, slike, domači ljubimčki ...

Odgovori
 
Orodja za teme
  #1  
Staro 09.11.2005, 13:22
Štrudl Uporabnik Štrudl ni prijavljen
Pacijent
Prikazne slike uporabnika/ce Štrudl
Član od: Nov 2004
Sporočila: 27.360
Privzeto Mladiček psiček

:D

torej dobili smo novega psa

star 8 tednov....a kdo kaj obvlada kaj je njaboljša prehrana za tako mrcino

nemški ovčar seveda

________________________
Odgovorite s citatom
  #2  
Staro 09.11.2005, 13:34
Goody Uporabnik Goody ni prijavljen
Goody
Prikazne slike uporabnika/ce Goody
Član od: May 2001
Naslov: Nekje k je lepu ...
Sporočila: 714
Privzeto

briketi al pa konzerva za mladiče - to jejo do 12 mesecev starosti, če se ne motim... pa predlagam eno malo bolj kvalitetno kot standardne, ki jih prodajajo v trgovinah z živli ... rajši se odpravi v kakšno trgovino za živali in tam praši prodajalca/ko so zelo prijazni in ti bodo vse razložili ...aja lahko pa tut pri veterinarju prašaš kakšno hrano

Goody - Kraljica forumov
Jaz sem v resnici tle mišičasta redarka in zaščitnica moderatorjev ... PAZI!

Pridržujemo si pravico, da po svoji presoji in brez pojasnila odstranimo ali spremenimo katerikoli podatek, ki ga pošljete forumom, če se nam zdi ta neprimeren. (http://forumi.siol.net/policy.asp)


Odgovorite s citatom
  #3  
Staro 09.11.2005, 23:25
Morena Uporabnik Morena ni prijavljen
Veteran
Prikazne slike uporabnika/ce Morena
Član od: Jan 2003
Sporočila: 9.510
Privzeto

Hill's ima kvalitetno hrano za mladičke (in seveda tudi odrasle pse).





I don't believe in love. I belive in ****ing. It's honest. It's efficient.
You get in and out with a maximum of pleasure and a minimum of bullshit.
Odgovorite s citatom
  #4  
Staro 10.11.2005, 08:11
Štrudl Uporabnik Štrudl ni prijavljen
Pacijent
Prikazne slike uporabnika/ce Štrudl
Član od: Nov 2004
Sporočila: 27.360
Privzeto




res je

mal joka, no počasi bo

________________________
Odgovorite s citatom
  #5  
Staro 10.11.2005, 08:46
Goody Uporabnik Goody ni prijavljen
Goody
Prikazne slike uporabnika/ce Goody
Član od: May 2001
Naslov: Nekje k je lepu ...
Sporočila: 714
Privzeto

ja, zdej k je še majhen bo še mal jokal, sam se bo hitro navadu

Goody - Kraljica forumov
Jaz sem v resnici tle mišičasta redarka in zaščitnica moderatorjev ... PAZI!

Pridržujemo si pravico, da po svoji presoji in brez pojasnila odstranimo ali spremenimo katerikoli podatek, ki ga pošljete forumom, če se nam zdi ta neprimeren. (http://forumi.siol.net/policy.asp)


Odgovorite s citatom
  #6  
Staro 10.11.2005, 13:50
Safir Uporabnik Safir ni prijavljen
Novinec
Prikazne slike uporabnika/ce Safir
Član od: Aug 2005
Sporočila: 23
Privzeto

Za priboljšek, se pa lahko ustaviš tudi pri mesarju, pa vzameš kakšen kos tudi zanj. Samo pazi! Moraš res zelo drobno narezati, ker tamali še ne uporabljajo zob!!:D

Saj se ne za***avam... jest resno mislim
Odgovorite s citatom
  #7  
Staro 16.11.2005, 16:48
Štrudl Uporabnik Štrudl ni prijavljen
Pacijent
Prikazne slike uporabnika/ce Štrudl
Član od: Nov 2004
Sporočila: 27.360
Privzeto

evo ga



________________________
Odgovorite s citatom
  #8  
Staro 18.11.2005, 16:28
_KinG_ Uporabnik _KinG_ ni prijavljen
Pripravnik
Prikazne slike uporabnika/ce _KinG_
Član od: Apr 2005
Sporočila: 322
Privzeto

iii .... kak je lepi, jaz mam tri dva mesca stare škotske ovčare doma ...

____________________________________
Nobody is perfect - I am nobody.

Odgovorite s citatom
  #9  
Staro 18.11.2005, 16:35
_KinG_ Uporabnik _KinG_ ni prijavljen
Pripravnik
Prikazne slike uporabnika/ce _KinG_
Član od: Apr 2005
Sporočila: 322
Privzeto

evo !





____________________________________
Nobody is perfect - I am nobody.

Odgovorite s citatom
  #10  
Staro 19.11.2005, 21:13
55 Uporabnik 55 ni prijavljen
Pripravnik
Član od: Oct 2005
Sporočila: 109
Privzeto

O PSIH
Prehrana:
Težko je dajati o prehrani psov neke absolutno veljavne nasvete. Upoštevati moramo, da določena hrana nekemu psu ustreza, drugemu pa povzroči prebavne motnje. Zato je osnovno, da sestavo in količino hrane prilagodimo vsakemu posameznemu psu. Ravnati se je treba nekoliko takole: če pes vso hrano poje, pa imamo občutek, da bi rad še več, potem mu naslednji dan dodamo. Velja tudi nasprotno. Vedeti moramo, da s količino hrane, poleg sprehodov in gibanja, uravnavamo telesno težo. Če se pes začne rediti, mu obroke zmanjšamo in nasprotno. Če pes ni preveč ješč in opravlja ta obred bolj počasi, se postavlja vprašanje, koliko časa pustimo hrano pred psom. Če hočemo psa vsaj do neke mere disciplinirati glede tega, potem naj to traja največ pol ure. Po tem času hrano odstranimo in do naslednjega obroka ne dajemo ničesar. Seveda pa je potrebno ugotoviti, če slab tek ni povezan s kakšno boleznijo ali tem, da svojemu psu dajete hrano, ki zanj ni primerna, mu ne odgovarja, je ne mara,…
Industrijsko pripravljena hrana:
Če svojemu psu dajete že pripravljeno konzervirano ali briketirano hrano, predlagamo naj bo ta kvalitetna.
Na trgu je veliko znamk hrane za vaše ljubljenčke. Izbira je vedno bolj pestra, hrana se razlikuje med seboj po ceni, sestavinah in seveda tudi po kvaliteti.
Cenejše pločevinke in cenejši briketi – (ki jih kupite predvsem v navadnih trgovinah, npr. med njih spadajo tudi kakšne blagovne znamke,...) v večini primerov ne vsebujejo vsega kar vaš pes potrebuje ampak so v večini sestavljeni iz nekaj stranskih mesnih proizvodov, žitaric in soli in se lahko navadno pokažejo tudi kot dražja hrana, ker jo je treba dajati več, žival lahko zboli, ima ne svetlečo dlako, dlaka lahko tudi odpada, je lomljiva, ... naj pa omenimo, da ima nekaj psov raje takšno hrano, ne glede na to, da mu lastnik ponuja tudi kvalitetnejše izdelke.

Za psa najbolj primerna je uravnotežena prehrana- Super Premium, ki vsebuje vse snovi v pravilnih sorazmerjih, da zadovolji njegove dnevne potrebe.
Sami boste zelo težko pripravili popolnoma uravnotežene obroke za vašega psa, zato je najbolj primeren način hranjenja uporaba industrijsko pripravljene hrane, ki vsebuje vse snovi v pravilnem sorazmerju (Super Premium prehrana, ki jo prodajajo v specializiranih trgovinah za živali). Takšna hrana je na voljo v suhi in polsuhi obliki (briketi) in v pločevinkah. Vsako zamenjavo znamke briketov izvedite postopoma v 1 tednu ali več. Za vsa navodila, izkušnje,… o Super Premium prehrani za pse, mačke,…povprašajte v specializiranih trgovinah za živali. Super premium briketi so zadostna, uravnotežena in primerna prehrana za pse.



Vendar nekateri ljudje poleg briketov in pločevinke dodajajo k hrani testenine, riž, koruzni zdrob, kuhano zelenjavo, ovsene kosmiče kuhane na vodi, ribe (kuhane, lahko pa tudi surove sardelice) in meso (izogibamo se le svinjine)... Mlečni obroki naj vsebujejo le jogurt, skuto ali kislo mleko z malo mlečnimi maščobami. Nekateri psi namreč ne prenašajo mlečnih izdelkov (škodovale naj bi jim prav mlečne maščobe), zato mlečne obroke takoj ukinemo, če se pojavita driska ali bruhanje. Mlečne obroke lahko nadomestimo s pasjo konzervirano hrano.
Kot dodatek k briketom lahko daste občasno žlico olivnega olja, surovi rumenjak ali celo kuhano oz. pečeno jajce (surovi beljak naj bi bil za pse škodljiv), žlico kisle smetane, tunino ali sardele iz pločevinke...
Dodajanje naštete hrane in doma pripravljene hrane k briketom ali pločevinkam priporočamo predvsem pri hranjenju z manj kvalitetno pasjo hrano. Lahko pa tudi kot popestritev k Super Premium hrani, če vaš pes to prenaša (nima driske, ne bruha,…).
O tem, ali je pes mesojeda žival ali ne, pa tole; mlad pes (do enega leta starosti) je mesojeda žival, kar ne pomeni, naj bi pes jedel samo meso, ampak naj to hranivo prevladuje v obrokih oz. naj ga bo kakšno tretjino več, kot pri odraslih živalih, ki jedo vse.
Pes mora imeti vseskozi na voljo svežo vodo!!!!!!!!!

Doma pripravljena hrana ali dodatki:
1. Vrste hrane
Obroki hrane morajo biti čimbolj raznoliki in to glede mesnih in drugih sestavin. Enolična hrana lahko povzroča različne težave v prebavilih, ekceme, nesvetlečo dlako itd.
Če se ne morete spremeniti in psu ponujate samo manj kvalitetno hrano ali/ in doma pripravljeno hrano, kjer ne upoštevate raznolikosti, občasno naredite vitaminsko kuro- dodajte vitamine, kupite jih v specializiranih trgovinah za živali, ponekod tudi v navadnih trgovinah (preberite navodila, tudi predoziranje vitaminov je lahko škodljivo.
Doma pripravljeno hrano solite le 1/3 kot bi solili za človeka.
GOVEJE MESO je dobra prehrana, vendar precej draga. Enako velja za KONJSKEGA. SVINJSKO MESO ni priporočljivo. Je težko prebavljivo in lahko povzroči hude prebavne motnje. KOKOŠJE MESO psi dobro prenašajo, vendar ima nizko kalorično vrednost in ni primerno za neko redno obliko prehrane. V poštev pridejo seveda še različne vrste odpadnega mesa in drobovine.
JETRA so dragocena beljakovinska prehrana, bogata so po sestavinah, vendar jih vsi psi ne prenašajo in lahko povzročajo driske.
PLJUČA naj bi bila samo izhod v sili. Sicer ne povzročajo neke posebne škode, imajo pa majhno hranilno vrednost.
SRCE in LEDVICA bi lahko po kakovosti primerjali z jetri in so občasno prav primerna hrana za pse.
V enaki meri lahko pri prehrani uporabljamo različne MESNE ODPADKE. Upoštevati pa moramo, da imajo precej manjšo kalorično vrednost, zato jih je treba dajati primerno več. Med mesne odpadke, primerne za pse, štejemo sapnike, požiralnike, različne obrezke, vimena, ipd. Seveda morajo biti vsi mesni odpadki in drobovina prekuhani.
RIBE v prehrani psov zagotovo premalo uporabljamo, čeprav so nekatere vrste, vsaj po ceni, dovolj dostopne. Ribe vsebujejo veliko kalcija in fosforja ter joda in beljakovin. Seveda pa nimajo velike kalorične vrednosti. Občasno pa naj bi bile na jedilniku vsakega psa. Potrebno jih je prekuhati, ker surovo ribje meso vsebuje antivitamin B. Omenimo naj še to, da dobi pes po hranjenju z ribjimi konzervami ali ribjo moko neprijeten vonj, neprijetno mu diši tudi iz gobca.
MLEKO vsebuje beljakovine, ogljikove hidrate, različne vitamine in fosfor. Nekateri psi slabo prebavljajo mlečni sladkor in zato pri njih mleko povzroča driske. Pri nekaterih pomaga, če mleku dodamo navadni JOGURT oz. v takem primeru mleka ne dajemo. Koristno in nujno je mleko za razvoj organizma, posebej za mladiče, zato ga vsaj v razvojni fazi moramo mladičem redno dajati. Izredno koristna za razvoj mladičev je tudi SKUTA, ki jo psi, posebno v vročih mesecih, radi uživajo.
SIR lahko dajemo za priboljšek oz. za nagrado psom med šolanjem. Sir je zelo kalorična hrana in ga nikakor ne smemo dajati psu, ki se premalo giblje. Nasplošno pa dajemo sir le v manjših količinah.
JAJCA spadajo med zelo kvalitetno hrano, ki jo psi odlično prebavljajo. RUMENJAK dajemo surov ali prekuhan, BELJAK pa obvezno prekuhamo, ker vsebuje surov antivitaminsko komponento, surovega beljaka ne dajemo. Psom do 4. meseca starosti dajemo jajca pogosteje, še posebno, če so slabo telesno razviti (suhi), po preboleli bolezni ipd. Pozneje pa dajemo jajca do dvakrat na teden. Odraslim psom pa občasno glede na telesno kondicijo, na stanje dlake, na napore ipd.
KOSTI dajemo lahko za dodatek k hrani, ne morejo pa nadomeščati beljakovinske ali ogljikohidratne hrane, ker nimajo hranilne vrednosti. Koristijo predvsem za utrjevanje dlesni in za krepitev žvekalnih mišic. Minimalna je nevarnost, da bi ostri deli kosti prebili želodec ali črevesje, ker se v močni solni kislini v želodcu hitro raztopijo. Lahko pa poškodujejo usta, grlo ali požiralnik. Če dajemo večje količine kosti, posebno starejšim živalim, pride do močnega, včasih celo do popolnega zaprtja črevesja. Poleg omenjenih koristi velja povedati, da kosti sodelujejo pri mineralni prehrani s kalcijem in fosforjem. Za pse so primerne predvsem telečje kosti - glava, plečnica, vretenca, cevaste kosti so manj primerne. Od kokošjih kosti so neprimerne zlasti kosti nog, druge lahko dajemo. Dovolj je, če pes kosti dobi nekajkrat na teden, starejšim psom in takim, ki se malo gibljejo, pa jih ne dajemo.
OGLJIKOVI HIDRATI naj sestavljajo 2/3 obroka za odraslega psa. Koristijo predvsem za energijo in tudi gradnjo organizma. Prevelika količina te hrane debeli (tudi pri ljudeh) in zato z njimi uravnavamo telesno težo psa, poleg gibanja seveda. Potrebno je vedeti, katere vrste ogljikovih hidratov psu koristijo, katere dobro prenaša in kaj je za psa brez koristi oz. mu lahko celo škoduje.
KORUZNI ZDROB v obliki polente je ena od osnovnih sestavin slovenske pasje hrane, ki je tudi dovolj dobra, če ni na jedilniku vsak dan. Kot je potrebno menjavati vrste mesa, tako je potrebno skrbeti tudi za raznolikost ogljikovih hidratov.
RIŽ je odlična dietična hrana, ki pa vsebuje v luščeni obliki bore malo vitaminov. Psi ga dobro prenašajo in navadno radi jedo.
TESTENINE so dovolj kvalitetna oblika hrane. Psi jih dobro prebavljajo in ni slabo, če se večkrat pojavljajo na jedilniku.
KRUH v juhi z mesom naj bo zares le izjemoma v prehrani psa. Je težko prebavljiv in celo škodljiv za zdravje - povzroča ekcem. Priporočljivo pa je, da ob različnih prebavnih motnjah dajemo prepečenec. Posebno, če gre za drisko.
KROMPIR pes težko prebavlja. Ponudite ga le občasno. V obroku, naj bi ga bilo največ l/4 in sicer v obliki pireja.
OVSENI KOSMIČI spadajo po nekaterih virih med visoko kvalitetno hrano za pse. To prav gotovo tudi drži, kar pa ne pomeni, da naj bi jih pes jedel vsak dan. Pri nas še niso tako uveljavljeni. Največkrat jih uporabljamo za dodatek v dietni prehrani.
SADJE psi na splošno radi jedo. V obrok jim lahko večkrat narežemo jabolka, hruške, drugače pa radi smukajo tudi grozdje, maline, slive, češnje, celo višenj se ne branijo. Pri sadju z ostrimi koščicami (slive, breskve) moramo te prej odstraniti.
ZELENJAVA je nujen dodatek hrani za pse. S tem dobi štirinožec večino potrebnih vitaminov v naravni obliki. Dodatek zelenjave, ki ugodno vpliva na prebavo je: peteršilj, korenje, solata, kislo zelje, česen, zelena, rdeča pesa, jedilne bučke, koleraba, cvetača, paradižnik, paprika in podobno. STROČNICE kot so grah in fižol naj ne bi bile v obrokih za pse, ker so težko prebavljive, prav tako ne uporabljajte čebule.
SLADKARIJE kot priboljšek naj bodo le redkeje v obrokih. Pri dajanju teh navadno nimamo pravega občutka za mero in dostikrat prav ti manjši dodatki povzroče, da se začne kuža rediti. Preveč sladkarij seveda neugodno vpliva na zobovje.

OSTANKI JEDI
Ostankov hrane, ki so navadno mešanica mastnih koščkov mesa, hrustancev, kosti in sesedene maščobe, krompirja ter zelenjave, raje ne dajajmo psu, ker lahko vsebujejo tudi živalskemu organizmu škodljive začimbe.
Tisti, ki jim je žal zavreči ostanke,ali psa hranijo samo s tem, naj si raje omislijo kokoši ali naj nimajo živali.

Na VODO pa včasih preprosto pozabimo. Nanjo se spomnimo šele, ko začne pes piti iz umazanih luž ali pa žre sneg (to je lahko razvada). Pes naj ima vedno, ali pa vsaj večkrat na dan, na razpolago svežo čisto vodo. Klorirana voda je škodljiva. Razumljivo je, da pes pozimi skoraj ne pije, prav tako ne, če je obrok tekoč. Potrebno pa je večkrat na dan ponuditi psu vodo. Če pes po naši oceni pije preveč, potem je to povezano z obolenjem ledvic. Normalna potreba odraslega briarda je 1 - 2 litra vode dnevno, pri hranjenju s suho hrano (briketi) pa še nekaj več.
KONZERVIRANA HRANA ter SUHA HRANA za prehrano psov pri nas dobiva vedno večji pomen. Tako suha hrana kot hrana v pločevinki vsebujeta vse potrebno za zdravo rast in vitalnost vašega psa. Hrana je različna glede na velikost psa (pasme) ter starost psa (mladiček, mladi psi, odrasli, delovni psi, starejši psi). Kupujte le kvalitetno hrano, priznanih proizvajalcev. Paziti pa moramo na to, da ima pes ob suhi hrani (briketi) na voljo zmeraj dovolj sveže vode!!!!!!
KAJ V PASJI PREHRANI TOREJ NI ZAŽELJENO!
- stročnice
- svinjsko meso
- svinjske in piščančje kosti
- surov beljak
- čebula


2. Količina hrane
Količino hrane za vsakega psa morate ugotoviti sami, pač glede na to, koliko kalorij pes porabi čez dan (delovni psi precej več kot hišni prijatelji).
Pri mladem psu moramo dnevno količino hrane razdeliti na več obrokov:
starost št. obrokov
6 - 8 teden 4 x dnevno
3. mesec 3 - 4 x dnevno
4. mesec 3 x dnevno
5. - 12. mesec 2 x dnevno
od 1 leta naprej 1 x dnevno
Poraba kalorij pa je odvisna delno tudi od teže psa. Zato se pri nabavi mladiča pri vzreditelju pozanimajte za težo in temperament pasjih staršev, da bi lažje presodili, kako velik, težek in živahen bo vaš mladič. Od tega je odvisna tudi potreba po kalorijah, ki jih pes v obliki hrane sprejema.
Na splošno lahko rečemo, da je potreba po energiji doraščajočega psa dvakrat večja kot pri odraslem psu, gledano na težo psa.
Načrt hranjenja za 2 - 3 mesece starega mladiča (če mu kuhate hrano sami) bi lahko izgledal takole:
zjutraj mleko ali skuta s kosmiči
opoldan meso s testeninami ali suha hrana, žlica olja
popoldan spet mleko ali skuta s kosmiči
zvečer suha hrana ali meso s testeninami oz. rižem
V povprečju lahko rečemo, da znaša količina hrane za doraščajočega mladiča 1/20 - 1/12 njegove telesne teže.
Če odrasel pes kdaj odkloni kakšen obrok, kaže pa drugače zdrav videz, ga lahko brez skrbi pustite en dan lačnega. Pes si sam regulira obroke hrane in se občasno posti kakšen dan ali dva. Še posebej med poletno vročino radi puščajo obrok nedotaknjen. V primeru, da pes obroka ne poje, mu ga po 15 minutah vzemite.
Pri psu naj bi vedno občutili rebra, brez da se nad njimi nabira plast maščobe, kar pa ne pomeni, da mu lahko preštejete vsa rebra, otipate vsako vretence in vidite kolke. To naj bi občasno kontrolirali!
3. Teža in velikost
Mladič bi naj svojo težo, ki jo je imel ob rojstvu, v 7 - 9 dneh podvojil. Konec 2. tedna naj bi imel 3 - 4 x, konec 4. tedna pa 6 - 7 x večjo težo kot ob rojstvu. Od 5. - 8. tedna naj bi se teža dnevno zvečala za 3 %.
Če računamo od končne teže odraslega psa, pridobi mladič:
v 1. mesecu 7 %
v 2. mesecu 18 %
v 3. mesecu 31 %
v 4. mesecu 43 %
v 5. - 6. mesecu 66 %
v 7. - 12. mesecu 92 % končne telesne teže
Iz teh podatkov je razvidno, da je največji porast med 2. in 4. mesecem in se nadaljuje do 8. meseca. V tem času potrebuje pes še posebej veliko kalcija in dodatek fosforja ter vitamina D.
V starosti 8 - 10 mesecev je okostje mladiča dokončno razvito, s čimer se prične čas pubertete. Končano rast okostja lahko razločno ugotovimo po opaznem zmanjšanju zahtevane količine hrane pri psu. Z 12. do 18. mesecem so psi srednje velikih pasem odrasli, kar gre pri samicah hitreje kot pri samcih. "Duševno" doraslost pa lahko ugotovimo šele pri starosti 3 let.
Važneje je, da pri psu spremljamo rast teže, kot pa velikosti, kajti tukaj se najprej opazijo pomanjkljiva prehrana ali bolezen.
Pri 7. letih se pričenja vaš štirinožec starati. Kakšno starost bo dočakal, je precej odvisno od pasme, vzreje, nege, prehrane, življenskega okolja. V povprečju dosežejo psi srednje velikih pasem starost 10 do 12 let, manjše pasme živijo praviloma dlje, večje pa nekaj manj. Najlepša leta vašega psa pa so med 4. in 5. letom življenja.
4. Nega dlake
Če ste se odločili za nakup dolgodlakega psa, ste se zadolžili tudi za njegovo redno česanje, za kar je potrebno kar precej časa in truda.
Že mladiča navadite na česanje in redno nego dlake. Čim večkrat ga češite z mehko žimnato krtačo po vsem telesu, tudi po trebuhu in nogah. Če to dopusti, zadostuje česanje s krtačo vsake 3 - 4 dni do starosti pol leta. Mislite na to, da česanje vzpodbuja zaupanje med psom in gospodarjem.
Najlažje je, če že mladiča navadite na česanje na mizi ali na strehi pasje ute. Pazite pa, da ne pade z mize na tla, in si tako pridobi slabe izkušnje za v bodoče!
Pri mladičih se uporablja najprej mehka, kasneje pa trda žimasta krtača. Ko postane dlaka nekoliko daljša, nekje okrog 4. meseca, začnemo z uporabo kovinskega glavnika z dolgimi redkimi zobci. Vendar moramo paziti na to, da dlako prečešemo do kože in ne samo na površini.
Pri psih, ki imajo mehkejšo dlako in gosto podlako, se dlaka rada sprime v čope. Pri takšni dlaki moramo še posebej paziti, in, če pride do vozlov, le-te previdno s prsti potegniti narazen ter razčesati z glavnikom. V skrajnih primerih, ko vozla ni možno več razčesati, je najbolje, da ga odrežemo. Posebej za ušesi, med pleči in na prsih se dlaka rada zavozla. Na šapah moramo dlako med prsti redno obrezovati, saj se nanjo prijema umazanija in se rada sprime v vozle. Še posebej pozimi, ko se nanjo lepi sneg in led, in lahko psa ti vozli motijo pri hoji.
Občasno moramo pregledati tudi ušesa, ter jih po potrebi očistiti. Pri pasmah z visečimi uhlji moramo še posebej paziti na to, da se v ušesu ne nabere preveč ušesnih dlačic ter jih redno, s prsti ali pinceto, populiti.
Ne smemo pa pozabiti na oči. Občasno jih očistimo s koščkom vate; če hočemo biti res temeljiti, vato namočimo v kamiličnem čaju.
Kremplji na šapah se obrusijo sami, če le ima pes zadosti gibanja po trdem terenu (asfalt, beton). Če se ne obrusijo dovolj, jih moramo redno obrezovati s posebnimi kleščami za krajšanje krempljev. Pri tem moramo paziti na prst, ki je dolg ca 1-2 cm. Ne smemo odrezati preveč kremplja, da ne poškodujemo prsta, saj lahko začne pes krvaveti in ga boli. Čim pogosteje boste rezali kremplje, tem globlje se bo prst skrajšal.
Kopanje psa se uporablja samo v izrednih primerih, če se je res povaljal po nesnagi. Eno do dve kopanji na leto pa psu ne bodo škodila. Vendar se izogibajte kopanju psa tik pred razstavo, kajti dlaka potrebuje vsaj 2-3 tedne, da dobi nazaj svojo pravo trdoto. Če je pes le umazan, navadno zadostuje temeljito krtačenje in česanje, da se dlaka ponovno sveti. Če pa ga le kopate, pazite na to, da mu ne pride pasji šampon v oči ali ušesa. Po kopanju psa ne frotirajte, temveč dlako samo iztisnite (sicer se dlaka rada sprime v vozle). Psa imejte obvezno v toplem prostoru, dokler ni popolnoma suh. Sicer se lahko resno prehladi.
V poletni vročini vam bo pes hvaležen za vsako osvežujoče kopanje v vodi. Psi praviloma ljubijo vodo in se znajo ure dolgo zabavali s plavanjem. Če se pes koplje v slani vodi (na morju), ga ne pozabite temeljito izplakniti s sladko vodo.
5. Cepljenje
Mladič zahteva posebno pozornost, ker je najmanj odporen proti povzročiteljem bolezni, ki jim je vedno izpostavljen. Naravno prejema mladič z materinim mlekom tudi kvalitetna obrambna sredstva proti nalezljivim boleznim, vendar ga ščitijo samo določen čas - praviloma samo do 7. ali 9. tedna življenja. Proti parvovirozi se cepi mladiča 15. dan starosti. To prvo cepljenje pa ni potrebno, če je bila psica med brejostjo cepljena. Drugo zaščitno cepljenje proti parvovirozi naj bi se nato opravilo v starosti 12 tednov (3 meseci), ta imuniteta zadostuje nato za eno leto. Če kupec ugotovi, da mladič ni bil pravočasno cepljen, potem ni kaj čakati. Psiček mora biti takoj zaščitno cepljen!!!
Mladiča je treba v času od 5. - 9. tedna starosti prvič zaščitno cepiti proti pasji kugi, hepatitisu in leptospirozi. Da bi odpornost ojačal in učvrstil, mora lastnik med 12. - 14. tednom vršiti drugo zaščitno cepljenje. Mladič, ki je obakrat cepljen, kar lahko označimo kot "osnovno imunizacijo", je za 1 - 2 leti zaščiten pred pasjo gripo (kugo), hepatitisom in leptospirozo.
Z dvakratno imunizacijo mladičev dosežena zaščita s časom popušča. Da bi zagotovili doživljensko zaščito, je nujno, da redno vsako leto vršimo ponovno cepljenje.
Za osnovno imuniziranje proti steklini je praviloma dovolj eno cepljenje letno, prvič pri štirih mesecih. Za službene in lovske pasme se prakticira zaščitno cepljenje dvakrat letno.
VAŽNO!!! Pred vsakim zaščitnim cepljenjem proti katerikoli bolezni je potrebno pri psu odpraviti notranje zajedalce (dehelminizacija). Pri nas se največ uporabljajo, PRATEL tablete,… ali pa BIOVERMIN, VERPANYL pasti, kar psu date po navodilih veterinarja oz. priloženega navodila za doziranje.
6. Bolezni in zajedalci
PASJA KUGA je najpogostejša bolezen zlasti mladih psov. Najpogosteje obolevajo psi v pomladanskih mesecih. Čas okužbe do izbruha bolezni je 3 - 7 dni. V virusnem stadiju, ki traja od 8 - 48 ur pes postane mirnejši, je brez apetita, iz oči in smrčka se mu cedi serozni izcedek, včasih ima tudi vnete mandlje in žrelo, bruha. Telesna temperatura se mu dvigne do 41 stopinj C.
Po relativno kratkem času pes vse opisane znake zgubi in navidez ozdravi. V tem času se temperatura spusti za 1 - 2 stopinji C. Ta drugi stadij traja do 8 dni. Med tem časom opazimo neješčnost ter izcedek iz oči in smrčka. Po 10 - 14 dneh od začetka obolenja bolezen preide v t.i. sekundarno obliko obolenja. V tem času ločimo tri glavne oblike pasje kuge:
• kataralno, ki se izraža s spremembami na očeh, dihalnih organih, želodcu in črevesju. Pogosta so bruhanja in driske, ki v primeru, da bolezen ne zdravimo, privedejo do popolne oslabitve, dehidracije organizma in pogina psa.
• kožno obliko, pri kateri je telesna temperatura le malo povišana. Na neodlakanih mestih opazimo gnojne izpuščaje. Obolenje se navadno ozdravi z lokalno terapijo s strani veterinarja.
• živčna oblika je najnevarnejša oblika pasje kuge. Nastane lahko dva tedna do nekaj mesecev po navidezni ozdravitvi. Kaže se z ritmičnimi krči različnih mišic, z motnjami pri gibanju (opletanje zadnjega dela telesa), ki preide pozneje v popolno paralizo.
Pes se lahko okuži ob neposrednem kontaktu z obolelim psom, z lizanjem in žrtjem okuženih predmetov, lahko pa ga okuži tudi človek kot prenašalec. Najzanesljivejše sredstvo proti tej okužbi je preventivno cepljenje.
PARVOVIROZA - žival se okuži v neposrednem stiku z bolnim psom, pa tudi posredno z okuženimi predmeti, ki jih prinese človek. Prva bolezenska znamenja se pokažejo že 2 do 3 dan po okužbi. Pes je potrt, ne je, sili ga na bruhanje, v prvih dneh obolenja opazimo vnete očesne veznice in vnete mandlje. Omenjenim znakom se pridruži močna driska, ki je običajno krvava. Bolezen traja v klasični obliki 3 - 5 dni, prizadene pse vseh starosti, najbolj pa mlade. Posebej občutljivi so mladiči v starost 2 - 5 mesecev, pri katerih je smrtnost največja. Obolele živali ne smemo siliti z nobeno tekočino ali hrano, pač pa nemudoma poiščimo strokovno pomoč. Proti okužbi je najzanesljivejša zaščita preventivno cepljenje.
HEPATITIS (nalezljivo vnetje jeter) je virusna okužba, ki jo na začetku karakterizira povišana temperatura. Poleg vnetja dihalnih prehodov in žrela pride do sprememb v črevesju z drisko. Značilna je bolestna preobčutljivost trebuha. Ta bolezen se pojavlja pri psu ne glede na starost, vendar najpogosteje napada mlade pse. V primerih ozdravitve pogosto ostanejo poškodbe roženice, tako da živali slabo vidijo ali oslepijo. Priporočamo občasno cepljenje.
LEPTOSPIROZO (stuttgarska okužba) povzročajo različne vrste leptospirov. Ta nalezljiva bolezen se pogosto začne z oslabelostjo zadnjih nog. Nadalje opažamo izgubo apetita, utrujenost, vnetje ustne votline, bruhanje, obolenja želodca, črevesja in ledvic. Pri težjih primerih pride do zlatenice, motenj v gibanju in neprijetnega zadaha iz ustne votline.
Miši in podgane so pogosto prenašalci povzročiteljev obolenja. Obstajajo metode zdravljenja, vendar se je kot najboljša zaščita izkazalo cepljenje.
STEKLINA je smrtonosna nalezljiva virusna bolezen. Zbolijo ljudje in živali. Virus stekline napada izključno centralni živčni sistem. Virus se izloča predvsem s slino okužene živali, tako, da pride do okužbe večinoma zaradi ugriza obolele živali. Skozi nastalo rano zaradi ugriza virus nato potuje po živčnih poteh v centralni živčni sistem. Bolezen se razvije v več stadijih in se vedno konča smrtno. Le izjemoma se zgodi, da pride do obolenja zaradi drugačnega stika - ne zaradi ugriza - s slino okužene živali. Znaki stekline pri domačih živalih so se v zadnjih desetletjih zelo spremenili. Največkrat se obolenje pri psu kaže z značilnim "steklim", besnim in agresivnim obnašanjem. Pes hlasta okrog sebe in skuša ugrizniti vse, kar mu pride pred gobec, golta neužitne predmete (kamenje) in se nasploh drugače obnaša kot običajno. V končni fazi pride do izgube zavesti, paralize in se konča s smrtjo živali. Človeku, ki ga je ugriznil pes, za katerega se sumi, da je obolel za steklino, se nudi pomoč z ustreznim serumom. Vsak ugriz - še posebno nepoznanega psa - je potrebno prijaviti pri svojem zdravniku. Le-ta pa, če je potrebno poškodovanca napoti na antirabično ambulanto, ki nato nadalje ukrepa. Serum proti steklini (Muriejevo cepivo) je za človeka neškodljiv, stoodstotno zanesljiv pa je le 24 ur po ugrizu.
Zaščitno cepljenje domačih živali (ne samo psov) je sedaj edini možni način, da se odvrne možnost obolenja tako ljudi kot živali.
Z rednim cepljenjem proti steklini dosežemo:
• da naši psi dobijo najboljšo in najučinkovitejšo zaščito pred tem nevarnim obolenjem,
• da se verižna okužba (divja žival - domača žival - človek) prekine, v tem primeru ima cepljenje psa dvojni pomen,
• da lahko vzreditelj s svojimi psi sodeluje na razstavah,
• da lahko lastnik s svojim psom potuje po domovini in inozemstvu,
• da zaščitno cepljenje ni nevarno niti za psa niti za lastnike.
Te trditve potrjujejo dejstvo, da je bilo zadnjih 30 let več kot 100 miljonov psov zaščitno cepljenih proti steklini.
GLISTE so najpogostejši črevesni zajedalci pri psu. Do starosti 3 mesecev je nujno vršiti "čiščenje", dehelminizacijo vsake 3 tedne, nato do 1 leta starosti vsake 3 mesece, pri odraslih psih pa 2-3 krat letno (obvezno pred vsakim cepljenjem). S črevesnimi zajedalci okužen pes predstavlja nevarnost tudi za človeka, ki se prav tako lahko okuži. Odstranjevanje glist je nujno za zdrav in nemoten razvoj.
TRAKULJA se lahko pri psu pojavi v vsaki starostni dobi. Psi s trakuljo čutijo močno srbenje v predelu danke in vlečejo ("sankajo") zadnji del telesa po tleh. Točno diagnozo da laboratorijski pregled iztrebkov - kaprološki pregled. Vsekakor je potrebno psa zdraviti, a v nobenem primeru, če dobro ne poznamo preparata in doziranja, ki sta potrebna za uspešno zdravljenje. Lastnikom psov, pri katerih je okužba psov z zajedalci pogost pojav, priporočamo, da se posvetujejo z veterinarjem.
BOLHE ne povzročajo samo kožnih obolenj, lahko so tudi prenašalci nalezljivih bolezni in trakulje. Čeprav ima pes lastni občutek za čistočo, je treba te zajedalce uničevati z učinkovitimi sredstvi. V specializiranih trgovinah ali pri veterinarju je na razpolago obilo različnih preparatov (ovratnice, tablete, sprayi, ampule). Popolnoma so neškodljivi za psa, a zelo učinkoviti. Uporabljajo se po priloženih navodilih.
KLOPE najdemo v gozdu in na travnikih preko celega leta. Odrasla žival je pritrjena na rastlino (vejo) z zadnjima nogama. Spusti se na gostitelja (psa), kjer ostane nekaj dni in sesa kri. Po vsakem sprehodu po gozdu, grmičevju ali travniku psa temeljito pregledamo in odstranimo eventuelne parazite, ki se še niso prisesali. Prisesanega klopa odstranimo previdno, da mu ne ostane glava v ranici. Lahko ga premikamo v levo ali desno, ali ga natopimo z oljem, alkoholom, jodom, ali pa čakamo, da nekoliko zadebeli in ga potem zlahka odstranimo. Na tržišču se dobijo posebne klešče, s katerimi klopa brez problemov odstranimo.
V boju s temi nadležneži so različni proizvajalci izdelali kar nekaj ampul, ki jih lahko kupite pri svojem veterinarju in so najlažje za uporabo (ampulo nakapate na zatilje-vrat psa ali po priloženih navodilih). Npr. ampule Frontline, Advantix in Stronghold, zadnji deluje na notranje in zunanje zajedalce, ostala dva le na zunanje, ampule dozirate na 1-3 mesece. Naštete ampule kupujete glede na težo vašega psa. Naštete ampule so posebej narejene za pse in mačke.
Lahko pa uporabite naravne metode, kot so sivkino, limonino, tea tree-čajevec, palmrose, atlas cedra,… eterična 100% naravna olja, ki jih nakapate (vsako po 2 kapljici) na ovratnico, ki jo vsak večer snamete in pospravite v vrečko,naj bi držalo okoli 1 tedna, nekateri pravijo da tudi do 3 tedne, poskusite, ovratnico psu ponovno zjutraj nadenete
ali pa zmešate 1 dcl radenske ali slane vode + našteta olja vsaj vsakega po 2 kapljici. S tem psa poškropite z razpršilko in narejeno tekočino vsak dan po dlaki, ne škropite po očeh! Uporabite vsaj dva različna eterična olja. Narejena tekočina pa je primerna tudi za zaščito človeka.
KASTRACIJA / STERILIZACIJA
Kastrirajte in sterilizirajte svoje ljubljenčke, če se sami z vzrejo ne ukvarjate, če za to nimate pogojev in nujno potrebnega znanja. Zaradi prevelikega števila živali je v Sloveniji vsako leto zavrženih več kot 4000 psov in mačk, mnogo teh najdenčkov tako mladičkov kot odraslih živali žalostno konča.
S kastracijo samca in sterilizacijo samice boste preprečili nezaželena rojstva mladičkov, potepanje in pobege vaših ljubljenčkov, pretepanje, smrt pod avtomobilskimi gumami in lahko tudi različne bolezni ( npr. rak ),… Za podrobnejše informacije o kastraciji in sterilizaciji se obrnite na veterinarja.

Prehrana mladičkov primer:

Mladički so na štirih obrokih. Zjutraj ob 6h, opoldne ob 12h, popoldne ob 16h in zvečer ob 10h.
Zjutraj in zvečer dobijo čokolešnik z mlekom (3,5). Dnevna obroka pa sta zelo različna. Jedo praktično vse. Obrok je bil lahko:
- briketi
- skuta z rumenjakom (surovega beljaka pes ne prebavi, zato lahko dobi le kuhan beljak)
- naribano jabolko, spasirana banana in jogurt
- surovo goveje meso z rižem in naribanim korenjem
- kuhano goveje ali piščančje meso z rižem ali makaroni in zelenjavo (korenje, por, peteršilj, koleraba – zelenjavo spasiraš, zraven dodaš še malo sesekljanega česna – čebula je za psa strupena, zato je ne smejo jesti)
- želodčki, srček, vampi - z rižem in zelenjavo, seveda vse skuhano

Sedaj so še na štirih obrokih. Sami boste opazili, da bodo začeli opuščati en obrok. Če ga do 6. meseca ne bodo, jim vi ukinite en obrok. Opozorila bi vas, da so res pravi jedci, zato, če ne bodo jedli dva dni, jih odpeljite k veterinarju, ker je verjetno nekaj narobe z njimi.

Najpomembnejše pravilo pri hranjenju je, da je psu posoda s hrano na voljo samo 10 minut. Tudi, če ne poje, se mu posodo s hrano odstrani in se mu hrano ponudi šele pri naslednjem obroku. Če bo imel pes hrano vseskozi na razpolago, se bo navadil, da lahko je, kadar se mu bo zdelo. S tem pa vi izgubite kontrolo, koliko resnično poje.
Če ga boste hranili z briketi, se držite navodil proizvajalca. Opazujte psa. Če začne hujšati, mu obrok povečajte, če se začne rediti, ga zmanjšajte. Hrano za mladička imejte do 7. meseca, potem pa preidite na hrano za odraslega psa. Če boste videli, da pes zelo hitro raste, preidite na odraslo hrano že prej. Če v tabeli piše, da mora pes dobiti 400 g, to ne pomeni, da mora vsebovati vsak obrok 400g, temveč morate teh 400g razdeliti na vse obroke.
Če boste obroke pripravljali sami, pazite, da bo obrok uravnotežen.

Okoli 9. mesece preidite na 2 obroka. Osebno vam svetujem, da vseskozi obdržite dva obroka, ker se s tem pes nikoli ne "nažre", se mu ne raztegne želodček in imate manjšo možnost, da pride do kakšnih komplikacij. Hranimo ga pozno popoldan ali zvečer, da pes potem počiva.Psa hranimo eno uro po sprehodu ali najmanj dve uri pred sprehodom, da se izognemo nevarnosti zasuka želodca.

Nekaj iz pravilnika o zaščiti hišnih živali-pes:

75 Uradni list RS 75/2005 z dne 9. 8. 2005


3340. Pravilnik o zaščiti hišnih živali, stran 8002.

Na podlagi prve alinee 40. člena Zakona o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 20/04 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano


P R A V I L N I K o zaščiti hišnih živali

II. SPLOŠNI POGOJI

3. člen
(naloge skrbnika hišne živali)
(1) Skrbnik hišnih živali (v nadaljnjem besedilu: žival) mora storiti vse potrebno, da zagotovi dobro počutje živali, ki so v njegovi oskrbi, in preprečevati vzroke, ki lahko povzročijo bolečine, poškodbe, bolezni ali motnje v obnašanju živali.
(2) Skrbnik živali mora zagotoviti ustrezno namestitev in skrb za živali z upoštevanjem etoloških potreb glede na vrsto živali in še posebej zagotoviti:
1. kakovostno in količinsko ustrezno hrano in vodo;
2. ustrezno gibanje živali glede na vrsto;
3. ukrepe, ki preprečijo pobeg živali.

4. člen
(bolne, poškodovane in onemogle živali)
Skrbnik živali mora zahtevati veterinarsko pomoč in oskrbo bolnih ali poškodovanih živali, veterinarsko pomoč pri porodih, kadar je potrebna, ter zagotoviti nego bolnih, poškodovanih in onemoglih živali.

5. člen
(izguba in najdba živali)
(1) Skrbnik živali mora morebitno izgubo živali v roku dvainsedemdeset ur prijaviti najbližjemu zavetišču za zapuščene živali. Če lastnik izgube živali ne prijavi niti v roku treh dni, se smatra, da gre za namerno zapustitev živali v skladu z zakonom, ki ureja zaščito živali.
(2) Kdor najde zapuščeno žival, mora najkasneje v roku štiriindvajsetih ur:
1. najdbo živali prijaviti najbližjemu zavetišču za zapuščene živali;
4. obvestiti skrbnika, če mu je znan.

6. člen
(prodaja in podarjanje živali)
(1) Živali ni dovoljeno prodajati na ulicah, tržnicah, prireditvah, po pošti ali s prodajo od vrat do vrat.
(2) Živali ni dovoljeno dajati kot nagrade v nagradnih igrah ali tekmovanjih.

7. člen
(prevoz živali)
(1) Pri prevozu mora biti žival zavarovana pred izpadom ali pobegom s transportnega sredstva, ter zaščitena pred vročino, sončno pripeko, mrazom in padavinami.
(2) Živali ni dovoljeno puščati samih v oziroma na vozilih, razen če se zagotovi letnemu času primerno ustrezno zračenje. Če zunanja temperatura v sončnem vremenu presega 20 stopinj celzija, je potrebno poiskati za vozilo primerno senco.
(3) Živali ni dovoljeno prevažati v tovornem prostoru vozila ali v prostoru, namenjenem prevozu prtljage, razen če je v tem primeru zagotovljena naravna svetloba in zadostno zračenje.
(4) Psov in mačk, mlajših od osem tednov, ni dovoljeno prevažati v komercialne namene, razen v spremstvu mater.

IV. POGOJI ZA POSEDOVANJE PSOV

18.člen
(velikost bivališča)
(1) Bivališče psa (pesjak) mora imeti vsaj naslednjo površino:
Teža psa Minimalna površina Minimalna višina pesjaka, če je pesjak pokrit
do 24 kg 6,0 m2 1,8 m
od 24 do 28 kg 7,2 m2 1,8 m
od 28 do 32 kg 8,0 m2 1,8 m
nad 32 kg 8,6 m2 1,8 m
širina mora biti vsaj 2,0 m
(2) Če je v pesjaku več psov mora imeti vsak pes svojo uto, pesjak pa mora imeti vsaj naslednjo površino:
Število psov v pesjaku Minimalna površina v kvadratnih metrih za pse teže do 16 kg Minimalna površina v kvadratnih metrih za pse teže od 16 do 28 kg Minimalna površina v kvadratnih metrih za pse teže nad 28 kg
2 7,5 10,0 13,0
3 10,0 13,0 17,0
4 12,0 15,0 20,0
5 14,0 18,0 24,0
6 16,0 20,0 27,0
7 17,5 22,0 29,0
8 19,5 24,0 32,0
9 21,0 26,0 35,0
10 23,0 28,0 37,0

(3) Uta mora biti dvoprostorska, imeti mora toplotno izolirane stene, ter mora biti dvignjena od tal. Biti mora dovolj velika, da lahko pes v njej normalno leže in vstane, ter se obrne oziroma mora biti vsaj naslednje velikosti:
Velikost psa – plečna višina v centimetrih Velikost ute (širina x globina x
višina) v centimetrih
nad 65 cm 170 -180 x 120 x 85
od 55 do 65 cm 150 x 100 x 70
do 55 cm 100 x 60 x 55
(4) Določila glede minimalnih dimenzij veljajo tudi, če pes biva v stanovanju ali drugem zaprtem prostoru.

19. člen
(prehrana)
Psu je treba zagotavljati ustrezno prehrano, ki mora vsebovati vse potrebne snovi za njegov zdrav razvoj. Mlade pse do šestega meseca starosti se hrani vsaj trikrat dnevno, od šestega meseca do enega leta starosti vsaj dvakrat dnevno, odrasle pa vsaj enkrat dnevno, stalno pa morajo imeti na voljo pitno vodo.

20. člen
(nega)
Psa je treba redno negovati in odstranjevati zajedavce kot so bolhe, klopi, gliste in trakulje.


21. člen
(mladiči)
Mladičev ni dovoljeno odvzeti od psice pred dopolnjenim devetim tednom starosti.

22. člen
(bivanje psa na kraju brez naslova)
(1) Če bivalni prostor psa ni na stalnem ali začasnem naslovu skrbnika psa, mora biti na bivališču psa navedeno ime, priimek in stalno bivališče skrbnika.
(2) Za psa iz prejšnjega odstavka mora biti zagotovljena redna oskrba in ustrezno bivališče.

23. člen
(bivalni prostor)
(1) Pes mora imeti ustrezen bivalni prostor, ki mu zagotavlja zaščito pred padavinami, vetrom, mrazom in sončno pripeko, preprečuje pobeg živali ter omogoča potrebno gibanje.
(2) Psa ni dovoljeno nastaniti (zapreti) v prostor brez naravne svetlobe, kjer pes ne vidi okolice, ali v prostor brez zadostnega zračenja.
(3) Če pes biva zunaj, mora imeti ustrezen pesjak in uto oziroma drugo enakovredno zavetje.
(4) Če je zunanja temperatura nižja od 0 stopinj celzija, mora imeti pes na voljo primerno izoliran bivalni prostor. Psice z mladiči ter bolni psi morajo imeti na voljo bivalni prostor, v katerem temperatura ne sme biti nižja od 15 do 20 stopinj celzija.
(5) V bivalnem prostoru psa ne sme biti snovi ali predmetov, na katerih bi se lahko pes poškodoval ali bi ogrožale njegovo zdravje.
(6) Skrbnik mora bivalni prostor psa redno čistiti.


24. člen
(privez)
(1) Če je pes privezan, mora imeti, odvisno od velikosti psa, verigo dolgo vsaj 3 m, merjeno pri tleh, za neovirano gibanje. Pes ne sme biti privezan z zatezno, bodečo ali pretesno ovratnico, veriga pa mora biti čim lažja.
(2) Psov, mlajših od 6 mesecev, ter visoko brejih psic in psic z mladiči ni dovoljeno imeti privezanih, ampak morajo imeti zagotovljen ustrezen bivalni prostor, ki jim zagotavlja zaščito pred padavinami, vetrom, mrazom in sončno pripeko, preprečuje pobeg živali ter omogoča potrebno gibanje.


28. člen
(nevarni psi)
(1) Za nevarne pse se štejejo psi, ki so neizzvano enkrat ali večkrat ugriznili, napadli ali se napadalno vedejo do človeka ali drugih živali.
(2) Nevarni psi morajo na javnih površinah obvezno biti na povodcu in nositi nagobčnik.


Več si lahko preberete na http://www.mojpes.com/forumbb/index.php

(uveljavitev)
Ta pravilnik začne veljati osmi dni po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 323-323/2005
Ljubljana, dne 12. julija 2005.
EVA 2005-2311-0068
Marija Lukačič l. r.
Ministrica
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano


55
Odgovorite s citatom
Odgovori

Značke
cepljenjen, nasveti, pasji, proti, steklini

Orodja za teme

Dovoljenja
Novih tem ne moreš odpirati
Odgovorov ne moreš objavljati
Priponk ne moreš dodajati
Svjoih objav ne moreš urejati

BB koda je Vključeno
Smeški - Vključeno
[IMG] koda je Vključeno
HTML koda je Izključeno
Hitra izbira


Časovni pas: GMT +1. Trenutno je ura: 02:07.