Dlančnik (PDA)

Poglejte polno različico : France Prešeren


BMX
07.02.2006, 12:22
Jutri je kulturni praznik, na ne ravno posrečen dan (pesnikove smrti). Vaše mnenje o njem kot pesniku, njegovem pomenu takrat in danes (ga dovolj cenimo?)...

Lilly the Bear
07.02.2006, 22:46
Prešeren je bil vrhunski pesnik, imel je odličen stil in zelo bogato notranje življenje. Mislim, da je slovenski jezik dvignil še kar nekaj stopnic višje kot njegovi literarni predhodniki, začenši s Trubarjem in Dalmatinom.

Umetnik prve klase, temu ustrezno je imel pa tudi življenje. Umetniki po defaultu ne morejo bit srečni v življenju (jaz ne vem za nobenega ki si ne bi vsaj sam nakopal kakega gorja).

Pred Prešernom samo kapo dol in meni je zelo žal, da ni praznik na dan njegovega rojstva - to bi bilo bolj optimistično ampak tudi nič kaj slovensko... :evil:

paradox
08.02.2006, 04:23
Kar je, bezi;
al beg ni Bog?
ki vodi vekomaj v ne-bo
kar je, kar blo je in kar bo.

F.Preseren :smile:

BMX
08.02.2006, 09:53
France Prešeren je bil prvi, ki mu je v obdobju po Trubarju uspelo dvigniti slovensko književnost na raven evropskih sodobnikov. Kot vsakega človeka je tudi njegovo delo zaznamovalo življenje kot ga je živel. In vse to je rezultiralo v njegovih pesmih, ki bi bile v drugačnih okoliščinah drugačne, a zagotovo neprimerljive s temi, ki nam jih je zapustil.
Mislim, da mu v zadnjih letih dajemo pozornost kot si jo zasluži, s približevanjem kulture vsakemu: številnimi možnostmi brezplačnega ogleda kulturnih ustanov ipd. S tega vidika se mi zdi dobra poteza tudi uvedba "tega veselega dneva kulture", ob dnevu njegovega rojstva. In tudi umestitev kulturnega praznika v februar se mi ne zdi "usodna": je že bolje, da je v tem terminu, kot pa v "veselem decembru", kjer bi njegova pomembnost zbledela v množici drugih (skomercializiranih) dogodkov in praznikov.

Sem dolgo upal in se bal,
slovó sem upu, strahu dal;
srcé je prazno, srečno ni,
nazaj si up in strah želi.

fancy
08.02.2006, 09:56
Ja dober je bil France.............velik pesnik:cool:

Lička rdeča
joška viseča
****a velika
Franceta ne mika

fancy
08.02.2006, 10:11
Če slučajno kdo nima Prešernovih poezij, si lahko njegove pesmi prebere na tem naslovu

http://www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/ponudba/1996/preseren/default.htm

Lilly the Bear
08.02.2006, 11:13
Men je pa všeč da so Zdravljico prevedli v 15 tujih jezikov :approve:

Če se mene vpraša, je to ena najboljših pesnitev ever na svetu :approve:

fancy
08.02.2006, 11:19
Zdravljica je dobra:dontknow:

Meni je všeč tale

http://www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/ponudba/1996/preseren/pesmi/nezakons.htm

BMX
08.02.2006, 11:21
Če se mene vpraša, je to ena najboljših pesnitev ever na svetu
Potencialna himna OZN....:2thumbs:

Lilly the Bear
08.02.2006, 11:44
Potencialna himna OZN....:2thumbs:

Sam mal, a to ti sam ideje mečeš ven al je dejansko kej na tem?

BMX
08.02.2006, 11:54
Sam mal, a to ti sam ideje mečeš ven al je dejansko kej na tem?
Če bi že izbirali/če bo OZN kdaj imela himno.... Ogromno tujih predsednikov/diplomatov pravi tako. Tako je bilo tudi na recitiranju Zdravljice v tujih jezikih pred nekaj dni.

Lilly the Bear
08.02.2006, 11:56
Če bi že izbirali/če bo OZN kdaj imela himno.... Ogromno tujih predsednikov/diplomatov pravi tako. Tako je bilo tudi na recitiranju Zdravljice v tujih jezikih pred nekaj dni.

No, potem pa držim pesti :2thumbs:

Lilly the Bear
08.02.2006, 11:57
tudi krst pri savici je dobra pesnitev
Za katero Prešernovo bi pa lahko rekli, da ni dobra? :shy: :wink:

namgyal
08.02.2006, 12:22
Kar je, bezi;
al beg ni Bog?
ki vodi vekomaj v ne-bo
kar je, kar blo je in kar bo.

F.Preseren :smile:
:2thumbs: :2thumbs: :2thumbs:

Tole je prav gotovo Prešernova najbolj daljnosežna pesem, ki že globoko vodi vsaj v postromanticizem, če že ne ravno v nihilizem...

fancy
08.02.2006, 12:31
Naslov šolske naloge v gimnaziji:

Poet tvoj nov Slovencam venec vije

če si omenil Prešerna, si pisal negativno:nonono:

namgyal
08.02.2006, 12:32
Za katero Prešernovo bi pa lahko rekli, da ni dobra? :shy: :wink:

No, no... tako prekomerno ga pa ni treba poveličevati. Predvsem mislim, da je potrebno ločevati vsaj troje stvari: kaj je P. naredil za formacijo slovenske poezije - tu je njegov pomen dejansko neprecenljiv -, kaj je naredil za formacijo zavesti o slovenstvu, in, slednjič, kaj pomeni ali bi lahko pomenil v okviru t.i. "Weltliteratur". Žal prvo in drugo nekoliko ovirata tretje.

In še, kar se Zdravljice tiče - gre za tipično predromantično obliko, ki jo je Prešeren prevzel od minornih konzervatinih avstro-nemških pesnikov, npr. Gleima. Prešeren formo sicer postavi na bistveno višjo raven, predvsem pa jo subvertira v toliko, v kolikor jo namesto s konzervativnim nazdravljanjem cesarju zamenja s svobodomiselnim bratstvom in pa zlasti z narodnim pozivom. Zato nekoliko dvomim v kakršen koli njen vidnejši učinek znotraj širšega svetovnega litearnega konteksta. Je pa, kajpak, primerno "himnično" gradivo.

Lilly the Bear
08.02.2006, 13:03
No, no... tako prekomerno ga pa ni treba poveličevati.

Ne gre za poveličevanje, ampak kar se moje laične ocene tiče, je eden boljših "stilistov" ever. Zelo umetelno prepleta slovenske besede in približno enak nivo dosega le malo slovenskih literatov pred in po njem.

namgyal
08.02.2006, 13:06
v eni izmed pesmic je tudi kopitarja dobro okrcal

le čevlje sodi naj kopitar :wink:
sicer pa praznik 8 februar ni slab dan,imamo vsaj en delovnik prost danes v februarju:2thumbs:

Kopitarju je s tem naredil izredno krivico - in vse slovensko šolstvo še večjo! Kopitar je za slovenski jezik naredil nekaj, brez česar tudi Prešeren preprosto ne bi mogel delovati; s svojo Slovnico mu je dal tako rekoč orodje. Da ne govorimo o tem, kako cenjen je bil Kopitar v mednarodnih krogih.

Nekoliko manj pa iz šolskega znanja vemo, v čem je bil pravzaprav spor med Čopom in Prešernom ter Kopitarjem. Kopitar je zelo dobro vedel, kako pomembni figuri sta Prešeren in Čop, zato je večkrat skušal komunicirati z njima in ju nagovoriti k svojim idejam, zlasti Čopa; ponudil mu je celo pisanje neke vrste literarnega pregleda. Tudi Čop je bil dolgo časa zelo spravljiv in je skušal ohraniti korektne odnose s takšno eminenco, kot je bil Kopitar.

Razlike pa so bile drugje - in tega, žal, po večini ne vemo. Namreč v duhovnozgodovinskem horizontu. Kopitar je pripadal razsvetljenski paradigmi - ki je bila, mimogrede v slov. literaturi ves čas izredno močna, tudi pri Prešernu, zlasti pa kasneje pri Levstiku, Prešeren pa se je v nekem trenutku od razsvetljenske paradigme distanciral in se - tako tudi Čop - zavzel za romanticizem. Seveda je bilo to edino pravilno, ampak Apela je potrebno razumeti predvsem kot estetsko "deklaracijo".

Mimogrede, enako smo krivični do Čopa, brez katerega tudi Prešeren ne bi bil to, kar je bil. To mu je priznal že Prešeren sam, v elegiji ob njegovi smrti. Napisal jo je celo v dveh verzijah, akcentuacijski in kvantitativni (grški metrični sistem), v slednjo pa vpletel namerno napako. S tem je želel povedati tisto, do česar sta prišla skupaj s Čopom, da "grška mera", ki sta jo skušala uporabljati še Vodnik in Linhart, slovenskemu jeziku ni primerna.


Ps., bogdan - je bil Kopitar namenjen meni?

albundy
08.02.2006, 13:52
v eni izmed pesmic je tudi kopitarja dobro okrcal

le čevlje sodi naj kopitar :wink:
sicer pa praznik 8 februar ni slab dan,imamo vsaj en delovnik prost danes v februarju:2thumbs:
..in moj sin ima danes rojstni dan:kmet:

Sicer pa so mi Prešernove pesmi všeč še posebno vse priredbe naših glasbenikov. ( Avtomobili, Kreslin...)
Še več bi jih morali uglasbiti.

Knez
08.02.2006, 14:58
Prešeren je bil vrhunski pesnik, imel je odličen stil in zelo bogato notranje življenje. Mislim, da je slovenski jezik dvignil še kar nekaj stopnic višje kot njegovi literarni predhodniki, začenši s Trubarjem in Dalmatinom.

Umetnik prve klase, temu ustrezno je imel pa tudi življenje. Umetniki po defaultu ne morejo bit srečni v življenju (jaz ne vem za nobenega ki si ne bi vsaj sam nakopal kakega gorja).

Pred Prešernom samo kapo dol in meni je zelo žal, da ni praznik na dan njegovega rojstva - to bi bilo bolj optimistično ampak tudi nič kaj slovensko... :evil:

Jaz se kar strinjam s tabo.

Ni pa Trubar nič manj pomemben od Prešerna.Navsezadnje je le bil utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika. Naš prvi pisatelj.

pk
08.02.2006, 17:29
Prešeren je bil vrhunski pesnik, imel je odličen stil in zelo bogato notranje življenje. ...Umetnik prve klase, temu ustrezno je imel pa tudi življenje. Umetniki po defaultu ne morejo bit srečni v življenju


Khm, khm:nonono:
vseeno mu ni bilo treba postati alkoholik.
Vse ostalo pa ....:2thumbs:

Lilly the Bear
08.02.2006, 17:57
Ni pa Trubar nič manj pomemben od Prešerna.Navsezadnje je le bil utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika. Naš prvi pisatelj.

Ne, Trubar je s tega vidika pomembnejši od Prešerna, ker brez Trubarja je vprašanje, v katerem jeziku bi Prešeren pisal.

Sta pa pisala bistveno drugačne stvari, gre samo za to, da je nekdo postavil bazo - osnovo, drugi jo je pa več kot odlično nadgradil :approve:

Lilly the Bear
08.02.2006, 17:58
Khm, khm:nonono:
vseeno mu ni bilo treba postati alkoholik.

Ne, TEBA mu ni bilo. To mu edino očitam, da ga je prav po slovensko žingal. Ampak po drugi strani, če ne bi bil taka osebnost, kot je bil...bi še pisal tako poezijo?

Odgovora na to ne poznam, je pa zanimivo vprašanje :wink:

Knez
08.02.2006, 18:24
Khm, khm:nonono:
vseeno mu ni bilo treba postati alkoholik.
Vse ostalo pa ....:2thumbs:

Alkoholik je bil in živel je eno za***ano, brezvezno, nesrečno, pedofilsko, mračnjaško življenje.

Ampak to v ničemer ne negira njegovega mojstrstva.

Mogoče ga je pa ravno to naredilo za takega poeta, kdo bi vedel.

Knez
08.02.2006, 18:40
Glavno vrednost Prešerna jaz vidim v tem, da je on praktično v središču te romantike, v obdobju katere smo se mi kot narod šele oblikovali.Ni dvoma, da je s svojimi pesmimi, pa prej z njihovo vsebino, kot obliko, bistveno pripomogel k temu, da smo Slovenci sploh postali narod (prej smo bili bolj ljudstvo) in se tudi bolj začeli zavedati samih sebe, v narodnostnem, političnem, socialnem smislu.Bil je primerljiv tudi v odnosu do evropske romantike.

In konservativci tistega časa ga niso preveč marali, ampak so preferirali Koseskega.Prešeren je bil preveč liberalen za njihove pojme.

namgyal
08.02.2006, 21:19
Ne gre za poveličevanje, ampak kar se moje laične ocene tiče, je eden boljših "stilistov" ever. Zelo umetelno prepleta slovenske besede in približno enak nivo dosega le malo slovenskih literatov pred in po njem.

No, nobenega dvoma ni, da pred Prešerenom ni nikogar, ki bi mu po literarni plati segel do gležnjev, in da po Prešernu ni nikogar podobnega vse do Župančičeve generacije. Potem pa se jih da naštet kar veliko - poleg Župančiča in deloma Kosovela, pridejo po kakovosti potem tu A. Vodnik, F. Balantič, Kocbek in še kdo, pa potem Kovič - tudi izreden stilist -, Zajc, Strniša, Jesih (vsaj kot stilist) - in naj ne pozabimo na letošnjega nagrajenca Deklevo - je prav gotovo eden najbolj inventivnih "preobračevalcev" jezika; pa ne pozabimo - na neki drugi ravni - Šalamuna. V bistvu - Slovenci imamo izjemno močno sodobno poezijo, pa se tega niti ne zavedamo, predvsem pa je ne znamo spromovirat tako, kot je treba.

Zna pa s prevelikim stiliziranjem biti tudi križ. Prešeren je recimo največji stilist v anakreontsko-rokokojskih zgodnjih delih (Dekelcam, Astrologam itn.), pa je kajpada daleč najbolj močen v zrelih delih, zlasti v Sonetih nesreče, ki so po mojem izrazito ven štrleči vrh njegovega pesništva.

Hkrati pa je Prešeren paradoksalna figura ravno zaradi tega, kar omenja Knez - zaradi narodne inteprelacije; odigral je bistveno vlogo pri vzpostavitvi vsaj približno zdiferenciranega "narodnega trga" - čeprav seveda ne edinstvene, brez Kopitarja in Miklošiča ne bi šlo; Miklošič je bil šele po Prešernu tisti, ki je v šolski politiki postavil slovenščino na zemljevid AO in to je bila morda najpomembnejša zmaga za ohranitev slovenskega jezika v času, ko je bila narodnost (že) pomembna (pri Trubarju, recimo, še ni bila). Pa še tako je celo Župančič še cincal glede potrebe po slovenskem jeziku itn.

Konzervativci, to drži, Prešerna niso marali, namesto tega pa so kovali v zvezde didatktičnega Koseskega, ki ni postavljal neprimernih politično-narodnih pretenzij (Bleiweis je imel pač čudno "narodno" politiko). Koseski je zganjal direktno narodno interpelacijo, Prešernov paradoks pa je prav ta, da v njegovi poeziji je vidna narodna (ideološka) interpelacija, a bistveno bolj zakrita za tistim, čemur bi lahko rekli afektivne prvine, ki spodbujajo umetniški doživljaj (Vigotskij, Lili!...). Kljub vsemu pa niso vselej toliko zakrite oziroma nevtralizirane, da bi bile neproblematična, posebej to velja za Sonetni venec.

Keč je seveda tale - mi kot Slovenci se tega ne zavedamo, to bodo (in so) opazili tujci. Nekaj takega je pred leti na radiu izjavil tudi prešernoslovec J. Kos. Sam imam enake izkušnje s poezijo neke druge dežele.

Mogoče malo provociram, ampak mislim, da bi šolski sistem mogoče moral nekoliko ublažiti ta Prešernovski kult in ga nadgraditi še s kakšnim literatom, ki morda ni bil tako središčen za narodnostni boj, je pa bil enako ali celo bolj pomemben z umetniške plati. Tuji narodi znajo oboje: počastiti pomembne može preteklosti in učiti sebe ter druge o pomenu mož malo manj daljne preteklosti in sedanjosti.

kekez
10.02.2006, 13:00
prešeren bo vedno ostal pomemben za naš narod je napisal veliko lepih pesmi.
Res je. Meni je najbolj všeč:

Lička bledijo,
joški visijo,
luknja velika
Prešerna ne mika.

:veryevil:

Vlado Gajšek
01.03.2006, 07:35
Sam mal, a to ti sam ideje mečeš ven al je dejansko kej na tem?
:angel: Jovan Vesel Koseski.

Kahla
12.03.2006, 10:36
270271
Kaj pa Zarjovena dvičica?
Le ktera mu ni dala,
da bila zanj je budala...?

Skidrow
22.03.2006, 13:01
Rad prisluhnem princu,
ki zna zapeti o lepoti škrlatnega dežja…
Še raje poslušam razbojnico,
ki nam še po smrti
zastonj ponuja koščke svojega srca.
Kot lastne začutim besede šamana,
ki je pred začetkom svojih obredov
doumel neizbežnost konca,
pa se kljub temu ni odrekel
žarkom kalifornijskega sonca.

Ne maram pa poslušati
obrtniško izpiljenih tegob pijanca,
ki je vse življenje pisal o tem,
da naj bodo vsaj narodi prijazni,
če že njemu ni uspelo
svoje idealizirane ljubezni
nekajkrat pošteno dati dol.

Toliko o Prešernu in njegovem praskanju po papirju...