Dlančnik (PDA)

Poglejte polno različico : Da Vincijeva šifra na sodišču


Bogatin
28.02.2006, 14:02
Začelo se je sojenje glede verodostojnosti Da Vincijeve šifre. Avtorju očitajo, da se je oprl na zgodovinsko knjigo Sveta kri in sveti gral. Seveda mi ne moremo tu razsojati, v kolikšni meri je to res, saj bi bila za to potrebna natančna primerjava, s tem se bodo najbrž ukvarjali strokovnjaki in sodišče. Zanima me, kakšno je vaše mnenje, glede uporabe raziskovalnega gradiva v leposlovne namene. Pri znanstvenih člankih to ni sporno, za to obstajajo citati, poleg tega so navedeni viri in literatura, pri leposlovju pa bi bilo to seveda moteče. Ne samo v literaturi, ampak tudi v filmu in še v kaki drugi umetnosti zagotovo že zelo dolgo uporabljajo raziskovalno gradivo za svoje stvaritve, to je nekakšna podlaga, ki sama po sebi nima neke estetske funkcije, to ji da šele umetnik. Toda po drugi strani gotovo obstajajo neke meje, v kolikšni meri se pisatelj lahko opre na gradivo, navsezadnje lahko svojo pisateljsko svobodo zlorabi, kajti če postane tako popularen kot je denimo Brown, potem njegov vpliv začne ogrožati nekoga, ki se je trudil z raziskavami. Moje osebno mnenje je, da v literaturi ni sporno uporabljati gradiva, to vsekakor ni plagiatorstvo, toda v primeru, ko knjiga služi milijone in milijone dolarjev in je tako vplivna, ali je pisatelj v takšnih izjemnih okoliščinah morda dolžan vsaj plačati kakšno simbolično vsoto, ne kot kazen, temveč v znak spoštovanja do svojega vira, kot neko odškodnino, s katero pač plača davek na to, da je pač od nekoga pobral osnovno idejo? Moje mnenje se nagiba k tej možnosti, toda le v primeru, ko bi uporaba gradiva zares štrlela iz knjige in bi bila skorajda do neke mere prepisana, ne samo v posameznih odstavkih, temveč na večih mestih. Mislim, da pisatelj mora ostati svoboden, tudi če uporablja gradivo, ne bi pa bilo nič narobe, da v kakšni spremni besedi ali v intervjuju pojasni, od kod je črpal. To bi bilo po moje pošteno in bi zadoščalo. Kaj pa menite vi?

Sacha
28.02.2006, 14:04
Je mel pač mal preveč bujno domišljijo, če kej od tega ne bi blo res se ne bi jezil :D:D:D

mrjerry
28.02.2006, 14:15
Pokazano je, da knjiga Sveta kri in sveti gral ni prav nic manj nebuloza od DaVincijeve sifre same. Oglej si dokumentarni film `The Real Da Vinci Code'. Takole, iz spomina pa bom za okus navrgl nekaj kosti, ob katere se lahko spotaknejo uboge duse, ki verjamejo Brownovim blodnjam:

1. Raziskovalna institucija, na katero se Brown sklicuje, je v resnici krozek starejsih profesorjev zgodovine, ki se enkrat tedensko usedejo za mizo in malo diskutirajo o svetem pismu in sorodnimi problematikami. Dejansko ne obstaja nekih vrat, na katerih bi pisalo ta in ta institut, pa tudi njihova knjiznica ni ravno hvalevredna.

2. Sveti gral se prvic omenja v nekem romanu iz 12. stoletja (mozno, da sem kiksnil letnico, ampak tam nekje; vsekakor KREPKO po Kristusovem rojstvu). Gre za fikcijski roman, ki ni bil dokoncan, saj je njegov avtor umrl. Zaradi zanimive vsebine pa so se pojavile mnoge verzije zakljucka, mit o svetem gralu pa se je razsiril po svetu. Cerkev ga je seveda vzela za svojega.

3. Noben resen umetnostni zgodovinar ni potrdil, da je na da Vincijevi sliki resnicno Marija Magdalena, niti, da lega Jezusovega in apostolovega telesa (ki naj bi bil Marija), nedvomno simbolizira crko M.

4. Zionovci ne obstajajo. So plod domisljije dveh francozov in cista potegavscina. Oba sta kasneje to potegavscino tudi priznala. Med ljudmi na seznamu ni sorodstvenih vezi, se posebej pa ne do Kristusa. Ampak pisca Svetega grala in Browna to ni ustavilo.

To je vse, kar se zdajle na hitro spomnim. Moje splosno mnenje pa je, da je zgodovinska dejstva mozno uporabljati kot leposlovje, je pa moralno hudo sporno trmasto vztrajati pri zgodovinski resnicnosti svojih navedb in izogibanju se vsem pobudam znanstvene srenje, da se trditve v knjigi tudi dokazejo.

namgyal
28.02.2006, 15:17
Mislim, da je v tem primeru problem drugje: kako natančno določiti, ali Brown sledi "zgodbi" teh kvazi zgodovinskih raziskav. Ampak mislim, da bodo zelo težko našli strokovnjaka, ki bi lahko tukaj kredibilno razsodil. V temi o Smolnikarjevi navajam, da bi to pač morali biti literarni teoretiki - kot eden takšnih absolutno ne bi hotel razsojati česa tako spornega.

Ampak po mojem se odgovori skrivajo v tehle vprašanjih: Zakaj pa izvirna knjiga ni bila tolikšna uspešnica? Koliko je v Brownovi knjigi obrtno izvedenega "plota". Ali je Brown popolnoma prekopiral vse, podatke, zgodbo, razporeditev materiala itn. Rekel bi, da ni, glede na to, da je razlika že v žanru. Zato - v kolikor mu res ne dokažejo dejanskega prepisovanja - ocenjujem, da Brown ne bi smel biti obsojen.

mrjerry
28.02.2006, 15:38
Prva knjiga je bila dalec od tega, da bi bila popoln propad... Ni bila TAKO uspesna (Brown ima pac notri a little bit of everything, that sells).

Zanimivo bi bilo pa ugotoviti, za kaj tocno browna dejansko tozijo. Slisal sem neke govorice o tem, da se na tozbo pripravlja tudi skupina zgodovinarjev, preprosto zaradi zavajanja. Dejstvo je, da gre model marsikomu v zelodec.

namgyal
28.02.2006, 15:53
Prva knjiga je bila dalec od tega, da bi bila popoln propad... Ni bila TAKO uspesna (Brown ima pac notri a little bit of everything, that sells).

Zanimivo bi bilo pa ugotoviti, za kaj tocno browna dejansko tozijo. Slisal sem neke govorice o tem, da se na tozbo pripravlja tudi skupina zgodovinarjev, preprosto zaradi zavajanja. Dejstvo je, da gre model marsikomu v zelodec.

Ne glede na to, kaj si mislim o DaVincijevi šifri, bodo Britanci v tem primeru dobili primer Pikalo/Smolnikar. Tukaj pa nimam nobenega dvoma v to, da Brown NE BI SMEL biti obsojen.

V končni fazi, če tako zabrišemo mejo med fikcijo (ne nujno kvalitetno, ampak vseeno), potem se lahko jutri jaz znajdem na sodišču, ker v mojih javno objavljenih pesmih na veliko "opevam" svoje sosede, lahko me tožijo na referatu FF, ker se v eni od njih pojavi njihova nesposobnost itn.

mrjerry
28.02.2006, 16:01
Ne, to pa ne. Samo razmejitev mora biti jasna. Ce delo, ki temelji na fikciji, razglasas kot verodostojno in (morebiti) resnicno (ampak z resnim tonom!), potem v bistvu zavajas. Zavajanje je pa na zelo tankem ledu, v bistvu je vse odvisno od posledic.

namgyal
28.02.2006, 16:19
Samo razmejitev mora biti jasna. Ce delo, ki temelji na fikciji, razglasas kot verodostojno in (morebiti) resnicno (ampak z resnim tonom!), potem v bistvu zavajas.

Ja, tu se v načelu strinjam (je Brown dejansko dajal takšne izjave?).

AMPAK. Še zmerom mislim, da ne moreš in ne smeš obsoditi knjige. Knjiga je napisana kot fikcija in je takšna, kot je, neodvisno od avtorjevih sekundarnih izjav. Ko je fikcijsko delo dano iz rok, obstoja (živi) neodvisno od avtorja. Vse ostalo je stvar kulturnih sistemov in zlorab. Če pa avtor zavaja, potem pa lahko sodiš avtorju. Ampak, realno gledano, potem bi morali pravno obsoditi marsikoga.

Bogatin
28.02.2006, 16:35
Mene pravzaprav ideološko vprašanje knjige ne moti. To, da bi ga tožili zgodovinarji se mi zdi trapasto. Fikcija je vendarle fikcija, pa naj bo avtor še tako nor in naj še tako trdi, da je to, o čemer piše resnica. To pravico ima, a vedeti je treba, da je vendarle napisal leposlovno delo. Tu gre potem bolj za vprašanje avtorjeve karizme, ugleda in njegovega prestiža, tudi svobode govora. Jasno, da gre Brownova popularnost marsikomu na živce, tudi njegov vpliv, Cerkev je tudi ostro nastopila proti njemu, samo on tu res ni nič kriv, je le pisatelj, ki mu je uspelo, hvalabogu. Če pa ima velik vpliv, pa še toliko bolje zanj. Vesel je lahko, da z leposlovjem premika gore, kar je danes silna redkost. Dejstvo je, da lahko danes pisatelji pišejo največje laži, največja bogokletstva, pa to nikogar ne bo ganilo, dokler ne bodo prišli v območje množične kulture in postali tako slavni, da bodo prišli na ušesa tudi tistim, ki v resnici bolj malo berejo. Dokler je stvar zaprašena in dostopna le ozkim elitnim krogom, njena šokantnost nikogar ne moti. Treba je priznati, da so tisti, ki imajo toliko povedati proti Brownu, pravzaprav samo častilci množične kulture. Priznavajo vrednost množični kulturi in njenemu vplivu se s tem klanjajo. Zakaj pa recimo ne obsodijo še kakšnih drugih knjig, ki niso tako popularne, so pa veliko bolj šokantne? Zato, ker hočejo tekmovati v bitki za popularnost. Kar je šokantno in ni popularno jih ne zanima, ker sami težijo k popularnosti.

Bogatin
28.02.2006, 16:43
In podobno je bilo tudi s filmom Srce v breznu. Spet je šlo za množično kulturo. Če bi kak Italijan napisal pesem, v kateri bi opeval fašizem in prikazoval Slovence kot okrutne morilce, to ne bi nikogar motilo. Še vedeli ne bi za to. Torej danes se vse vrti okoli tega, da ljudje častijo množično kulturo, tudi tisti, ki jo obsojajo, s tem ji samo dajejo večjo vrednost. Recimo danes je bolj važno, kaj si Ivica Kostelič misli o nacizmu, kot pa kaj si mislio tem neki hrvaški akademik.

namgyal
28.02.2006, 16:55
Mene pravzaprav ideološko vprašanje knjige ne moti. To, da bi ga tožili zgodovinarji se mi zdi trapasto. Fikcija je vendarle fikcija, pa naj bo avtor še tako nor in naj še tako trdi, da je to, o čemer piše resnica. To pravico ima, a vedeti je treba, da je vendarle napisal leposlovno delo. Tu gre potem bolj za vprašanje avtorjeve karizme, ugleda in njegovega prestiža, tudi svobode govora. Jasno, da gre Brownova popularnost marsikomu na živce, tudi njegov vpliv, Cerkev je tudi ostro nastopila proti njemu, samo on tu res ni nič kriv, je le pisatelj, ki mu je uspelo, hvalabogu. Če pa ima velik vpliv, pa še toliko bolje zanj. Vesel je lahko, da z leposlovjem premika gore, kar je danes silna redkost. Dejstvo je, da lahko danes pisatelji pišejo največje laži, največja bogokletstva, pa to nikogar ne bo ganilo, dokler ne bodo prišli v območje množične kulture in postali tako slavni, da bodo prišli na ušesa tudi tistim, ki v resnici bolj malo berejo. Dokler je stvar zaprašena in dostopna le ozkim elitnim krogom, njena šokantnost nikogar ne moti. Treba je priznati, da so tisti, ki imajo toliko povedati proti Brownu, pravzaprav samo častilci množične kulture. Priznavajo vrednost množični kulturi in njenemu vplivu se s tem klanjajo. Zakaj pa recimo ne obsodijo še kakšnih drugih knjig, ki niso tako popularne, so pa veliko bolj šokantne? Zato, ker hočejo tekmovati v bitki za popularnost. Kar je šokantno in ni popularno jih ne zanima, ker sami težijo k popularnosti.

No Bogatin, jaz imam mnogo za povedat proti Brownu, pa nisem častilec množične kulture. In prav nič ne priznavam vrednosti takemu poflu, kot je Da Vinci.

Dejstvo je, da če bi bila Da Vincijeva šifra zares vredno literarno delo, bi bila itak toliko izvirna, da domnevnemu viru ne bi na kraj pameti padlo, da bi Browna tožil.

Sploh pa - Da Vincijeva šifra je fikcija - ni pa v pravem pomenu besede leposlovje. To je tako, kot da bi trdil, da Desa Muck piše leposlovje.

MERLIN
28.02.2006, 17:14
najbl mi je bo smešno ko je Langdom v zaporu razlagal zapornikom o Moni Lisi, ki naj bi bila kot je rekel en zapornik baba z tičem :)

Bogatin
28.02.2006, 17:48
No Bogatin, jaz imam mnogo za povedat proti Brownu, pa nisem častilec množične kulture. In prav nič ne priznavam vrednosti takemu poflu, kot je Da Vinci.



Prav. Ampak to, da imaš veliko za povedat proti Brownu, ne zadeva kaj dosti ljudi. Ti ne moreš nič naredit, razen da recimo malce debatiraš, kot na primer tule. Tako kot tudi jaz. Ni torej neke teže na tvojem mnenju oziroma na tem, kakšno vrednost ti priznavaš delu, kot je Da Vincijeva šifra. Ker pač nisi v dometu. Zato, ko sem omenjal tiste, ki imajo veliko za povedat proti tej knjigi, nisem mislil tebe, ampak tiste, ki so na vplivnem položaju,od koder si to privoščijo, recimo cerkvene oblasti, ki so knjigo obsodile, ali še koga drugega. No, saj lepo, da si se nekako štel v to srenjo, samo kaj usodnega tvoja kritika šifre ni sprožila. To, ali častiš pop kulturo, pa je morda res, ker bi jo rad s kritiko in grajo sooblikoval, čeprav je, dokler nisi zraven, ne moreš.. Sicer pa, jaz nisem hotel, da bi razpravljali, kakšno vrednost ima Da Vincijeva šifra, meni je šlo bolj za vprašanje uporabe raziskovalnega gradiva v leposlovne namene.

caramia
28.02.2006, 18:40
No Bogatin, jaz imam mnogo za povedat proti Brownu, pa nisem častilec množične kulture. In prav nič ne priznavam vrednosti takemu poflu, kot je Da Vinci.

Dejstvo je, da če bi bila Da Vincijeva šifra zares vredno literarno delo, bi bila itak toliko izvirna, da domnevnemu viru ne bi na kraj pameti padlo, da bi Browna tožil.

Sploh pa - Da Vincijeva šifra je fikcija - ni pa v pravem pomenu besede leposlovje. To je tako, kot da bi trdil, da Desa Muck piše leposlovje.

Hja, pa smo spet pri izvirnosti, ki si jo očitno vsak drugače predstavlja. Kaj pa je to, izvirno? Smolnikarjevi je literarna elita priznala izvirnost, pa nekoga drugega to ni ustavilo, da je ne bi tožil. Izvirnost, fikcija in leposlovje, nič od tega ni definirano. Tudi izraz "leposlovje" se vedno bolj zamenjuje z "literaturo".
Kar se tega tiče, je po moje res primerno, da se vsak "sporen" primer obravnava posebej, če že pride do zmrdovanja in pritoževanja.
Kar se pa tiče Dana Browna, pa tole: zakaj bi plačeval domnevnemu viru samo zato, ker je prodal veliko knjig?! In btw: "Sveta kri in sveti gral" je bila enormna uspešnica in se ji ni prav nič slabo godilo. To teženje glede avtorskih pravic je nostalgija po starih dobrih časih:veryevil: Da ne govorim o tem, da so razni kvazi zgodovinarji in zagovorniki karšnihkoli teorij o gralu takoj pristavili svoj lonček, ker se da super zaslužit, če je v knjigarni poleg Browna še tvoja knjiga z naslovom "50 neresnic DaVincijeve šifre" ali pa "100 laži v DaVincijevi šifri". Bla bla bla. Dan Brown se po drugi strani čisto v redu sklicuje in skoraj citira svoj vir, ko skozi celo knjigo deli majhne priboljške iz "Svete krvi", in sicer v stilu "ja, ti in ti raziskovalci pa verjamejo to in to". Se mi ne zdi, da bi kakorkoli ogrožal avtorje hude teorije o Magdaleni. Je pa spreten. Če že ni pisatelj, je pretkan showman. In se strinjam s tem, da ga je kaznovala samo njegova popularnost.

Vlado Gajšek
01.03.2006, 17:37
Začelo se je sojenje glede verodostojnosti Da Vincijeve šifre. Avtorju očitajo, da se je oprl na zgodovinsko knjigo Sveta kri in sveti gral. Seveda mi ne moremo tu razsojati, v kolikšni meri je to res, saj bi bila za to potrebna natančna primerjava, s tem se bodo najbrž ukvarjali strokovnjaki in sodišče. Zanima me, kakšno je vaše mnenje, glede uporabe raziskovalnega gradiva v leposlovne namene. Pri znanstvenih člankih to ni sporno, za to obstajajo citati, poleg tega so navedeni viri in literatura, pri leposlovju pa bi bilo to seveda moteče. Ne samo v literaturi, ampak tudi v filmu in še v kaki drugi umetnosti zagotovo že zelo dolgo uporabljajo raziskovalno gradivo za svoje stvaritve, to je nekakšna podlaga, ki sama po sebi nima neke estetske funkcije, to ji da šele umetnik. Toda po drugi strani gotovo obstajajo neke meje, v kolikšni meri se pisatelj lahko opre na gradivo, navsezadnje lahko svojo pisateljsko svobodo zlorabi, kajti če postane tako popularen kot je denimo Brown, potem njegov vpliv začne ogrožati nekoga, ki se je trudil z raziskavami. Moje osebno mnenje je, da v literaturi ni sporno uporabljati gradiva, to vsekakor ni plagiatorstvo, toda v primeru, ko knjiga služi milijone in milijone dolarjev in je tako vplivna, ali je pisatelj v takšnih izjemnih okoliščinah morda dolžan vsaj plačati kakšno simbolično vsoto, ne kot kazen, temveč v znak spoštovanja do svojega vira, kot neko odškodnino, s katero pač plača davek na to, da je pač od nekoga pobral osnovno idejo? Moje mnenje se nagiba k tej možnosti, toda le v primeru, ko bi uporaba gradiva zares štrlela iz knjige in bi bila skorajda do neke mere prepisana, ne samo v posameznih odstavkih, temveč na večih mestih. Mislim, da pisatelj mora ostati svoboden, tudi če uporablja gradivo, ne bi pa bilo nič narobe, da v kakšni spremni besedi ali v intervjuju pojasni, od kod je črpal. To bi bilo po moje pošteno in bi zadoščalo. Kaj pa menite vi?

Hja, pa smo spet pri izvirnosti, ki si jo očitno vsak drugače predstavlja. Kaj pa je to, izvirno? Smolnikarjevi je literarna elita priznala izvirnost, pa nekoga drugega to ni ustavilo, da je ne bi tožil. Izvirnost, fikcija in leposlovje, nič od tega ni definirano. Tudi izraz "leposlovje" se vedno bolj zamenjuje z "literaturo".
Kar se tega tiče, je po moje res primerno, da se vsak "sporen" primer obravnava posebej, če že pride do zmrdovanja in pritoževanja.
Kar se pa tiče Dana Browna, pa tole: zakaj bi plačeval domnevnemu viru samo zato, ker je prodal veliko knjig?! In btw: "Sveta kri in sveti gral" je bila enormna uspešnica in se ji ni prav nič slabo godilo. To teženje glede avtorskih pravic je nostalgija po starih dobrih časih Da ne govorim o tem, da so razni kvazi zgodovinarji in zagovorniki karšnihkoli teorij o gralu takoj pristavili svoj lonček, ker se da super zaslužit, če je v knjigarni poleg Browna še tvoja knjiga z naslovom "50 neresnic DaVincijeve šifre" ali pa "100 laži v DaVincijevi šifri". Bla bla bla. Dan Brown se po drugi strani čisto v redu sklicuje in skoraj citira svoj vir, ko skozi celo knjigo deli majhne priboljške iz "Svete krvi", in sicer v stilu "ja, ti in ti raziskovalci pa verjamejo to in to". Se mi ne zdi, da bi kakorkoli ogrožal avtorje hude teorije o Magdaleni. Je pa spreten. Če že ni pisatelj, je pretkan showman. In se strinjam s tem, da ga je kaznovala samo njegova popularnost.


**

Pokazano je, da knjiga Sveta kri in sveti gral ni prav nic manj nebuloza od DaVincijeve sifre same. Oglej si dokumentarni film `The Real Da Vinci Code'. Takole, iz spomina pa bom za okus navrgl nekaj kosti, ob katere se lahko spotaknejo uboge duse, ki verjamejo Brownovim blodnjam:

1. Raziskovalna institucija, na katero se Brown sklicuje, je v resnici krozek starejsih profesorjev zgodovine, ki se enkrat tedensko usedejo za mizo in malo diskutirajo o svetem pismu in sorodnimi problematikami. Dejansko ne obstaja nekih vrat, na katerih bi pisalo ta in ta institut, pa tudi njihova knjiznica ni ravno hvalevredna.

2. Sveti gral se prvic omenja v nekem romanu iz 12. stoletja (mozno, da sem kiksnil letnico, ampak tam nekje; vsekakor KREPKO po Kristusovem rojstvu). Gre za fikcijski roman, ki ni bil dokoncan, saj je njegov avtor umrl. Zaradi zanimive vsebine pa so se pojavile mnoge verzije zakljucka, mit o svetem gralu pa se je razsiril po svetu. Cerkev ga je seveda vzela za svojega.

3. Noben resen umetnostni zgodovinar ni potrdil, da je na da Vincijevi sliki resnicno Marija Magdalena, niti, da lega Jezusovega in apostolovega telesa (ki naj bi bil Marija), nedvomno simbolizira crko M.

4. Zionovci ne obstajajo. So plod domisljije dveh francozov in cista potegavscina. Oba sta kasneje to potegavscino tudi priznala. Med ljudmi na seznamu ni sorodstvenih vezi, se posebej pa ne do Kristusa. Ampak pisca Svetega grala in Browna to ni ustavilo.

To je vse, kar se zdajle na hitro spomnim. Moje splosno mnenje pa je, da je zgodovinska dejstva mozno uporabljati kot leposlovje, je pa moralno hudo sporno trmasto vztrajati pri zgodovinski resnicnosti svojih navedb in izogibanju se vsem pobudam znanstvene srenje, da se trditve v knjigi tudi dokazejo.

**

Mislim, da je v tem primeru problem drugje: kako natančno določiti, ali Brown sledi "zgodbi" teh kvazi zgodovinskih raziskav. Ampak mislim, da bodo zelo težko našli strokovnjaka, ki bi lahko tukaj kredibilno razsodil. V temi o Smolnikarjevi navajam, da bi to pač morali biti literarni teoretiki - kot eden takšnih absolutno ne bi hotel razsojati česa tako spornega.

Ampak po mojem se odgovori skrivajo v tehle vprašanjih: Zakaj pa izvirna knjiga ni bila tolikšna uspešnica? Koliko je v Brownovi knjigi obrtno izvedenega "plota". Ali je Brown popolnoma prekopiral vse, podatke, zgodbo, razporeditev materiala itn. Rekel bi, da ni, glede na to, da je razlika že v žanru. Zato - v kolikor mu res ne dokažejo dejanskega prepisovanja - ocenjujem, da Brown ne bi smel biti obsojen.

**

Mene pravzaprav ideološko vprašanje knjige ne moti. To, da bi ga tožili zgodovinarji se mi zdi trapasto. Fikcija je vendarle fikcija, pa naj bo avtor še tako nor in naj še tako trdi, da je to, o čemer piše resnica. To pravico ima, a vedeti je treba, da je vendarle napisal leposlovno delo. Tu gre potem bolj za vprašanje avtorjeve karizme, ugleda in njegovega prestiža, tudi svobode govora. Jasno, da gre Brownova popularnost marsikomu na živce, tudi njegov vpliv, Cerkev je tudi ostro nastopila proti njemu, samo on tu res ni nič kriv, je le pisatelj, ki mu je uspelo, hvalabogu. Če pa ima velik vpliv, pa še toliko bolje zanj. Vesel je lahko, da z leposlovjem premika gore, kar je danes silna redkost. Dejstvo je, da lahko danes pisatelji pišejo največje laži, največja bogokletstva, pa to nikogar ne bo ganilo, dokler ne bodo prišli v območje množične kulture in postali tako slavni, da bodo prišli na ušesa tudi tistim, ki v resnici bolj malo berejo. Dokler je stvar zaprašena in dostopna le ozkim elitnim krogom, njena šokantnost nikogar ne moti. Treba je priznati, da so tisti, ki imajo toliko povedati proti Brownu, pravzaprav samo častilci množične kulture. Priznavajo vrednost množični kulturi in njenemu vplivu se s tem klanjajo. Zakaj pa recimo ne obsodijo še kakšnih drugih knjig, ki niso tako popularne, so pa veliko bolj šokantne? Zato, ker hočejo tekmovati v bitki za popularnost. Kar je šokantno in ni popularno jih ne zanima, ker sami težijo k popularnosti.

**

In podobno je bilo tudi s filmom Srce v breznu. Spet je šlo za množično kulturo. Če bi kak Italijan napisal pesem, v kateri bi opeval fašizem in prikazoval Slovence kot okrutne morilce, to ne bi nikogar motilo. Še vedeli ne bi za to. Torej danes se vse vrti okoli tega, da ljudje častijo množično kulturo, tudi tisti, ki jo obsojajo, s tem ji samo dajejo večjo vrednost. Recimo danes je bolj važno, kaj si Ivica Kostelič misli o nacizmu, kot pa kaj si mislio tem neki hrvaški akademik.

**

...jaz imam mnogo za povedat proti Brownu, pa nisem častilec množične kulture. In prav nič ne priznavam vrednosti takemu poflu, kot je Da Vinci.

Dejstvo je, da če bi bila Da Vincijeva šifra zares vredno literarno delo, bi bila itak toliko izvirna, da domnevnemu viru ne bi na kraj pameti padlo, da bi Browna tožil.

Sploh pa - Da Vincijeva šifra je fikcija - ni pa v pravem pomenu besede leposlovje. To je tako, kot da bi trdil, da Desa Muck piše leposlovje.


*

Vladimir Gajšek: šifra ni razrešena kot fikcija.

accom
29.03.2006, 11:00
Po branju DaVinci-jeve šifre sem malce pobrskal po netu in odkril nekaj primerjav med šifro in Sveto krvjo in svetim gralom... zdaj berem to drugo knjigo, da vidim sam, koliko je dejansko prepisanega/prekopiranega. Potem bom sodil. Ena razlika pa je očitna takoj: pisci Svete krvi navajajo precej obsežno število virov, kar mogoče njihovemu delu daje nekaj več kredibilnosti. Vsekakor bom pokukal tudi med te vire...

Sicer pa - ja, če je plagiat, potem se mi zdi da je stvar jasna. Bolj megleno je odločanje o tem kaj je plagiat in kaj ni.

mrjerry
29.03.2006, 15:00
Ja, tu se v načelu strinjam (je Brown dejansko dajal takšne izjave?).

AMPAK. Še zmerom mislim, da ne moreš in ne smeš obsoditi knjige. Knjiga je napisana kot fikcija in je takšna, kot je, neodvisno od avtorjevih sekundarnih izjav. Ko je fikcijsko delo dano iz rok, obstoja (živi) neodvisno od avtorja. Vse ostalo je stvar kulturnih sistemov in zlorab. Če pa avtor zavaja, potem pa lahko sodiš avtorju. Ampak, realno gledano, potem bi morali pravno obsoditi marsikoga.

Ne, knjige ne mores obsojati, absolutno se strinjam. Kar se pa tice zavajanja, pa je to sigurno predvsem stvar posledic.

Ne glede na to pa je vsak, ki podleze idejam knjige, objektivno gledano sam odgovoren za svojo (morebitno?) zmoto. Ker se ve, kaj je uradna znanost in kaj uradna znanost zagovarja.

mrjerry
29.03.2006, 15:01
Po branju DaVinci-jeve šifre sem malce pobrskal po netu in odkril nekaj primerjav med šifro in Sveto krvjo in svetim gralom... zdaj berem to drugo knjigo, da vidim sam, koliko je dejansko prepisanega/prekopiranega. Potem bom sodil. Ena razlika pa je očitna takoj: pisci Svete krvi navajajo precej obsežno število virov, kar mogoče njihovemu delu daje nekaj več kredibilnosti. Vsekakor bom pokukal tudi med te vire...

Sicer pa - ja, če je plagiat, potem se mi zdi da je stvar jasna. Bolj megleno je odločanje o tem kaj je plagiat in kaj ni.

Ko prebers SKSG, si oglej se dokumentarec z naslovom The Real DaVinci Code (Tonyja Robinsona).

mrjerry
29.03.2006, 15:03
Prav. Ampak to, da imaš veliko za povedat proti Brownu, ne zadeva kaj dosti ljudi. Ti ne moreš nič naredit, razen da recimo malce debatiraš, kot na primer tule. Tako kot tudi jaz. Ni torej neke teže na tvojem mnenju oziroma na tem, kakšno vrednost ti priznavaš delu, kot je Da Vincijeva šifra. Ker pač nisi v dometu. Zato, ko sem omenjal tiste, ki imajo veliko za povedat proti tej knjigi, nisem mislil tebe, ampak tiste, ki so na vplivnem položaju,od koder si to privoščijo, recimo cerkvene oblasti, ki so knjigo obsodile, ali še koga drugega. No, saj lepo, da si se nekako štel v to srenjo, samo kaj usodnega tvoja kritika šifre ni sprožila. To, ali častiš pop kulturo, pa je morda res, ker bi jo rad s kritiko in grajo sooblikoval, čeprav je, dokler nisi zraven, ne moreš.. Sicer pa, jaz nisem hotel, da bi razpravljali, kakšno vrednost ima Da Vincijeva šifra, meni je šlo bolj za vprašanje uporabe raziskovalnega gradiva v leposlovne namene.

Ta teden (morda vceraj) je tiskovni predstavnik cerkve v informativni oddaji na TV (Dnevnik, ce se ne motim) izjavil, da cerkev ni izdala uradnega mnenja v zvezi s to knjigo.

Kahla
07.04.2006, 20:58
http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=7&article_id=17060407162543108&cid=104&pgn=1