Dlančnik (PDA)

Poglejte polno različico : Usoda ali naključje


čudežni
22.06.2006, 13:19
Mogoče je bila tema že kdaj v preteklosti načeta.V kolikor je bila, se opravičujem za ponovno objavo.

Verjetno ga ni osebka, ki se ne bi spomnil prizora iz fila "Pulp fiction", kjer Samuel L. Jackson prepričuje Travolto o temu ,kako ju je iz gotove smrti rešila božja roka oz. usoda. Seveda, Travolta se ne da in mu odgovori, da gre zgolj za naključje in da to ni nič takšnega.Nato se prepirata in zgolj pameten razum ju pripelje k temu, da ugotovita, da bosta čas, namenjen temu izkoristila raje ob prisotnosti hrane in pijače.

Tudi sam pogosto opažam, da ljudje razgrabljajo o usodi in naključju.No, pogostejša beseda se mi zdi prva.
Na eni strani imam občutek ,da nam življenje samo kaže pot, manjše namige v katero smer iti, pa jih pogosto ignoriramo, čeprav jih mogoče ne bi smeli. Po drugi strani pa lahko dnevno opažamo dogajanje po svetu, kjer en samcat človek predstavlja le eno kapljo morja in je lahko samo zgolj en lik, eno naključje vsega dogajanja okoli nas. Kot mravlja v naravi, ki je le del sistema ali pa kot antilopa, ki je žrtev leva. Je le naključni lik.
Spet seveda obstajajo dogodki, kjer v nas samih sprožijo različna razmišljanja.Npr. oseba, ki doživi neko nesrečo in bi morala po vseh zakonih narave ali vesolja biti v nebu, ostane še vedno na Zemlji. Celo več. V svoji zmečkani pločevini ostane nedotaknjena.Ali pa oseba, ki opravlja sila nevarna dela in je pogosto izpostavljena veliki nevarnosti, da se ji včasih ne bo izšlo, po dolgih letih nevarnosti in nearzumljivih dogodkov doživi častno upokojitev, potem pa na svojem lastenm pragu pade in....si recimor zvije gleženj.USODA ALI NAKLJUČJE?

Sam verjamem v to, da si lahko posameznik sam kroji svojo usodo ( ali naključje ). S svojo aktivnostjo, razmišljanjem, delom ....lahko bistevno pripomore k temu, da lahko uresniči tisto, kar želi ali pa ne. V kolikor tega ne bi počel, bi se lahko vedno izgovarjal na usodo ( že ob samem rojstvu - rodil sem se takšen pa tak in usojeno mi je biti tak in tak...).
No, dogaja se pa tudi, da smo priče nenavadnim ,nepojasnjenim dogodkom, ki v nas samih lahko sprožijo nepojasnjena, neznana vprašanja zaradi katerih se nagibamo spet k usodi oz. k nečemu "višjemu".

Zanime me v kaj vi verjamete oz. čemu bi dali prednost ( USODI ALI NAKLJ. ; recimor % ) in kako pojasnjujete zgoraj navedene primere ( so to neki zakoni pričakovanj, verjetnosti, vesolja, neraziskana področja, področja paraprishologije,vsakodnevna področja, dogodki povezani na bazi matematike, fizike itd...).
Meni se zdi, da včasih za naključnimi dogodki, ki še zdaleč niso naključni stoji še nekaj več kot samo naključje samo.

P.s. : Se opravičujem za dolg uvod, ampak enostavno nisem želel postaviti samo vprašanja v stilu " Verjamete v usodo ali naključje?"

Sharkica
22.06.2006, 13:52
Prednost dajem naključju pred usodo. Nisem človek, ki bi verjel v usodo, v nadnaravno, v paranormalno ... skratka sem popolni realist in verjamem samo v to, kar vidim in kar se lahko dokaže.

D' Andre
22.06.2006, 13:59
To je una scena, ko nekdo vozi avto 50 let brez nesreče, po drugi strani pa se kdo prvi dan po opravljenem vozniškem izpitu raztrešči do smrti... Usoda ali naključje? Js bi rekel, da v največji meri sam vplivaš nase in tudi na okolico, ostalo pa je sreča oz. smola. Recimo cesta je idealen primer: nič ne pomaga, če ti na cesti vse narediš prav, če se ti en norec zalima direkt vate... Na take scene pač nimamo vpliva. Ne verjamem v to, da nam je že ob rojstvu kaj 'usojeno'. Ljudje se radi zgovarjajo na višje sile, kadar nimajo dovolj notranje psihične moči, da bi pometli pred svojim pragom. Kao da je vse odvisno od neba... Ja, pa kaj še. Vse, kar se nam zgodi, je posledica naših dejanj, odločitev, potez, zavesti. Tko da res ne verjamem v bulšite a la 'že od rojstva sta si bila usojena' in podobno...

Sharkica
22.06.2006, 14:02
To je una scena, ko nekdo vozi avto 50 let brez nesreče, po drugi strani pa se kdo prvi dan po opravljenem vozniškem izpitu raztrešči do smrti... Usoda ali naključje? Js bi rekel, da v največji meri sam vplivaš nase in tudi na okolico, ostalo pa je sreča oz. smola. Recimo cesta je idealen primer: nič ne pomaga, če ti na cesti vse narediš prav, če se ti en norec zalima direkt vate... Na take scene pač nimamo vpliva. Ne verjamem v to, da nam je že ob rojstvu kaj 'usojeno'. Ljudje se radi zgovarjajo na višje sile, kadar nimajo dovolj notranje psihične moči, da bi pometli pred svojim pragom. Kao da je vse odvisno od neba... Ja, pa kaj še. Vse, kar se nam zgodi, je posledica naših dejanj, odločitev, potez, zavesti. Tko da res ne verjamem v bulšite a la 'že od rojstva sta si bila usojena' in podobno...

:2thumbs: Evo, moj podpis.

čudežni
22.06.2006, 14:12
To je una scena, ko nekdo vozi avto 50 let brez nesreče, po drugi strani pa se kdo prvi dan po opravljenem vozniškem izpitu raztrešči do smrti... Usoda ali naključje? Js bi rekel, da v največji meri sam vplivaš nase in tudi na okolico, ostalo pa je sreča oz. smola. Recimo cesta je idealen primer: nič ne pomaga, če ti na cesti vse narediš prav, če se ti en norec zalima direkt vate... Na take scene pač nimamo vpliva. Ne verjamem v to, da nam je že ob rojstvu kaj 'usojeno'. Ljudje se radi zgovarjajo na višje sile, kadar nimajo dovolj notranje psihične moči, da bi pometli pred svojim pragom. Kao da je vse odvisno od neba... Ja, pa kaj še. Vse, kar se nam zgodi, je posledica naših dejanj, odločitev, potez, zavesti. Tko da res ne verjamem v bulšite a la 'že od rojstva sta si bila usojena' in podobno...

Andre, tole si dobro napisal.:2thumbs:
Nočem komplicirati, zato ,te bom z nečim namerno zbodel.
Pač, kot sem že zgoraj omeni, sotudi dogodki, kateri bi morali biti po vsej logiki razumljivi.Pa niso.Ti temu praviš sreča ali nesreča.
Jaz bi te pa potem spet lahko vprašal : " Je sreča ali nesreča spet usojena ali naključna" ?:veryevil:

mrjerry
22.06.2006, 14:15
Bom dal malo bolj matematicno obarvan pogled na nakljucje.

V strogem smislu nakljucij ni. Vedno je mozno poiskati celoten nabor vzrokov, ki razlozijo nek pojav. Problem nastane, ko clovek ugotovi, da pogosto nima ne casa, ne energije, ne znanja, da bi poiskat vse mikrovzroke, ki bi mu pojav razlozili, se posebej takega, ki si ga mora razloziti hitro in brez komplikacij. Zato vse tiste vzroke, ki jih iz takega ali drugacnega razloga ne zeli raziskovati, vrze v kos, ki se imenuje nakljucje. Preprosto zato, ker mozgani in nasa cutila ne morejo zaznati vsega, kar bi morala, da bi bila stvar deterministicna.

Glede situacije v Sundu sem na skoraj popolnoma na strani Vincenta Vege. Samo v tistem delu, da je to pac zgolj nakljucje in da se s tem nima smisla obremenjevat, se ne strinjam. Iz te zadeve se je treba nauciti to, da je potrebno v prihodnje bolj paziti, ce se znajdes v podobni situaciji. Zdi se namrec, da je verjetnost, da jo prezivis, veliko manjsa od verjetnosti, da jo ne. Zato moras v prihodnje, v primeru podobne prilike, storiti nekaj, kar ti zvisuje verjetnost prezivetja. Recimo ne recitirati biblicnih zapisov, ampak opraviti svoje in iti zajtrk :approve:

Usoda... sej ne morte bit resni, no :clown:

čudežni
22.06.2006, 14:19
Bom dal malo bolj matematicno obarvan pogled na nakljucje.

V strogem smislu nakljucij ni. Vedno je mozno poiskati celoten nabor vzrokov, ki razlozijo nek pojav. Problem nastane, ko clovek ugotovi, da pogosto nima ne casa, ne energije, ne znanja, da bi poiskat vse mikrovzroke, ki bi mu pojav razlozili, se posebej takega, ki si ga mora razloziti hitro in brez komplikacij. Zato vse tiste vzroke, ki jih iz takega ali drugacnega razloga ne zeli raziskovati, vrze v kos, ki se imenuje nakljucje. Preprosto zato, ker mozgani in nasa cutila ne morejo zaznati vsega, kar bi morala, da bi bila stvar deterministicna.

Glede situacije v Sundu sem na skoraj popolnoma na strani Vincenta Vege. Samo v tistem delu, da je to pac zgolj nakljucje in da se s tem nima smisla obremenjevat, se ne strinjam. Iz te zadeve se je treba nauciti to, da je potrebno v prihodnje bolj paziti, ce se znajdes v podobni situaciji. Zdi se namrec, da je verjetnost, da jo prezivis, veliko manjsa od verjetnosti, da jo ne. Zato moras v prihodnje, v primeru podobne prilike, storiti nekaj, kar ti zvisuje verjetnost prezivetja. Recimo ne recitirati biblicnih zapisov, ampak opraviti svoje in iti zajtrk :approve:

Usoda... sej ne morte bit resni, no :clown:


Jaz tudi ( glede naključja v omenjenem primeru se ne bi strinjal sTravolto ). :D
Očitno pa tudi režiser se ni strinjal s Travolto.
Sam Jerry, kako bi pa ti pojasnil podobne dogodke tipa tistega zgoraj omenjenega v Pulpu?

buba
22.06.2006, 19:27
kaorkoli že - pa naj bo ena od Plutarha -- " Usoda, vodi tistega, ki ji sledi in vleče tistega, ki se ji upira."...:approve:

Bunny Muffin
23.06.2006, 11:39
Prednost dajem naključju pred usodo. Nisem človek, ki bi verjel v usodo, v nadnaravno, v paranormalno ... skratka sem popolni realist in verjamem samo v to, kar vidim in kar se lahko dokaže.

Tako razmišljanje "ko bom videl bom verjel" je zelo ozkogledno. Dokler ne boš razširila svojega umskega pogleda, boš vedno verjela le temu kar boš lahko z lastnimi očmi vidla in tako izpustila velko šans da bi dojela in razumela veliko več stvari. Sej noben ne govori o znanstveno dokazljivih dejstvih - gre več al manj za neka osebna prepričanja oz. teorije.

Jst verjamem v usodo. Vsak ima začrtano pot, sicer gre lahko rahlo levo ali desno od te poti, ampak bistvo je enako in na koncu vedno prideš do tiste začrtane točke. Drugače ne bi blo nekega kozmičnega reda, če bi lahko vsak po svoje delal.

In na splošno so naključja tak dodelan splet okoliščin da res ne moreš vrjet v njih.

Jst si usodo razlagam kot v nek "pointer", v nekaj torej, kar ti pokaže tvojo pravo pot, če si sposoben to prebrati oz. če znaš sprejeti nekakšne namige oz. mi jim pravimo naključja v življenju, ki te lahko povedejo na to pravo pot. Torej obstaja nek "kaotičen red".

D' Andre
23.06.2006, 11:50
Da ti odgovorim, Čudežni: zame besede usoda/naključje in sreča/nesreča nimajo nič skupnega, čeprav je to težko definirati. Prvi dve se nanašata na neke višje sile, ki smo jim prepuščeni in lahko samo čakamo, kdaj bosta udarili, medtem ko sta drugi dve skupek psihičnih in fizičnih komponent, na katere do določene mere vplivamo sami.

nattka
23.06.2006, 13:15
Jst verjamem v usodo. Vsak ima začrtano pot, sicer gre lahko rahlo levo ali desno od te poti, ampak bistvo je enako in na koncu vedno pride do tiste začrtane točke. Drgač ne bi blo nekega kozmičnega reda, če bi lahko vsak po svoje delal.


torej trdiš da nimamo možnosti vzeti življenja v svoje roke ampak igramo samo neko pasivno vlogo, ki je dovolj majhna da ne zmotimo kot praviš kozmičnega reda ...

oprosti, tega ne kupim ...
verjamem v naključja in v to, da danes živim posledico svojih odločitev v preteklosti ...

torej jaz sem tista, ki se odločam kako in kaj in sem za svoja dejanja odgovorna ... za tisto, kar naredim, pa ne bi smela in za tisto, česar ne naredim, pa bi morala ...

ne bom pa za svoje napake krivila usode, češ ni mi bilo usojeno ali namenjeno, niti ne bom tujih napak oparvičevala s pasivnostjo ...

za vse kar rečemo, naredimo in mislimo konec koncev smo odgovorni, kar pomeni da aktivno vplivamo na svoje življenje ...

drugače pa se strinjam z D andre -jem ...

mrjerry
23.06.2006, 13:26
Jaz tudi ( glede naključja v omenjenem primeru se ne bi strinjal sTravolto ). :D
Očitno pa tudi režiser se ni strinjal s Travolto.
Sam Jerry, kako bi pa ti pojasnil podobne dogodke tipa tistega zgoraj omenjenega v Pulpu?


Kako bi pojasnil? Slaba informiranost gangsterjev o stevilo oseb v stanovanje. Nato slampavost gangsterjev ob vstopu v stanovanje. Stopis not, zacnes mahat s pistolo, reklamiras big kahuna burger in deklamiras Ezekijela, noben si pa ne vzame casa, da bi pogledal druge sobe. Preprosto si prevelik frajer, da bi ti lahko slo kaj narobe. Po drugi strani imas opravka z nekim nepomembnim midgetom z gromozansko pistolo, ki ga je strah ko ovce. Tip pac ve, da se z gangsterji ni za hecat, zato gre v samomorilsko kontro. In dokaze, da sta gangsterja res carja, katerima nihce nic ne more.

Usoda? Hja... Tudi, ce je usoda. Kako ves, kaj tocno je tvoja usoda in kako si lahko s tem pomagas? Ti je usojeno, da bos prezivel to situacijo? Ti je usojeno, da bos ta dan prezivel? Ti je usojeno, da bos umrl naravne smrti? Ti je usojeno, da bos ob boku Vincenta Vege prezivel.... Razumes finto? Tudi, ce se sklicujes na usodo, ti to prav nic ne pomaga. Zves lahko samo, kaj tvoja usoda NI, pa se to za nazaj, ne mores pa vedet, kaksna tvoja usoda je. Pod vprasanjem pa je determiniranost prihodnosti in ne preteklosti ;)

Bunny Muffin
23.06.2006, 13:33
torej trdiš da nimamo možnosti vzeti življenja v svoje roke ampak igramo samo neko pasivno vlogo, ki je dovolj majhna da ne zmotimo kot praviš kozmičnega reda ...

Nisem popoln fatalist, torej nikoli ne delam zadev po liniji najmanjšega odpora in se tolažim, da je to pač moja usoda. Verjamem, da ima vsak to dolžnost do sebe, da da v življenju svoj maksimum, kar pomeni, da "posluša svoje srce", da počne tisto, kar čuti, da je prav.

Zaradi družbe, v kateri živimo, ki je usmerjena k čim večji produktivnosti, velja med ljudmi življenjska usmeritev, da je vsak sam odgovoren za svoje uspehe in neuspehe. Bistvo te mentalitete, ki nam je bla vsiljena, je da se vsak zaradi lastnega občutka uspeha maksimalno potrudi in je maksimalno produktiven, torej da z makroekonomskega vidika kar največ prispeva. Vsi pa poznamo ljudi, ki so blazno uspešni, ampak so čist nesrečni in neizpolnjeni v življenju. Ker niso iskreni do samih sebe in ne grejo v smeri, ki jim je namenjena oz. usojena.

Usodo v veliki meri določi karma. Če v tem življenju ne dojamemo neke lekcije, oz. ne delujemo po kozmičnih zakonih, se bo v naslednjem življenju ta izkušnja v podobni obliki ponovila. Ampak pustmo zdej to, ker to se že nanaša na reinkarnacijo in ponavadi tisti ki ne verjamejo v usodo, ne verjamejo niti v reinkarnacijo.

ne bom pa za svoje napake krivila usode, češ ni mi bilo usojeno ali namenjeno, niti ne bom tujih napak oparvičevala s pasivnostjo ...
To se mi čist zgrešeno prepirčanje, da je usoda le tolažba za tiste ki ne najdejo pravega razloga za neko stvar. To sploh ni res. Tuki ne gre za opravičevanje slabih izkušenj z usodo. Če bi se mene vprašalo, bi jst raje vidla, da bi res obstajala naključja, ker se mi zdi, da bi na tak način lahko marsikatero stvar v življenju spremenila. Verjemi, določenih stvari se v življenju NE da spremenit, pa čeprav se trudiš z vsemi močmi.

Pač vsak ma svoja prepričanja. Naj vsak vrjame v to kar se mu zdi najbolj verjetno. Ampak jst sem že tokrat doživela neke stvari, za katere mi nikako ni jasno kako so lahko nastale in vem da ne morejo biti splet naključij.

veska
23.06.2006, 19:43
O kaka dobra tema....jaz se o tem vprasanju ze pol leta sprsasujem in se ne morem odlocit kaj naj si mislim, ma moram rect da se vse bolj nagibam k temu da je nekje vse v naprej dolocen...usojen in da nakljucij ni...sam nisem ziher...ma nevem...npr vcasih se peljem z avtom in zalutam in se mi ful mudi in sem zivcna ma pol po neki cesti na blef pridem na cilj pravocasno...torej...kaj ce mi je usojen da moram it po zalutani cesti da se izognem nekemu neljubemu dogodku na prvi cesti...nekaj takega....:dontknow:

pk
24.06.2006, 15:19
Kako bi pojasnil? Slaba informiranost gangsterjev o stevilo oseb v stanovanje. Nato slampavost gangsterjev ob vstopu v stanovanje....
Usoda? Hja... Tudi, ce je usoda. Kako ves, kaj tocno je tvoja usoda in kako si lahko s tem pomagas? .... Razumes finto? Tudi, ce se sklicujes na usodo, ti to prav nic ne pomaga.;)



:D o.k., slaba informiranost je že lahko naključje, šlampavost pa ne:clown:
pa tudi najbrž ni nikomur usojeno, da bo šlampast:rolling:

buba
24.06.2006, 17:54
Dojemanje vseh interakcij znotraj pojavnega sveta, je ćloveškemu umu nedosežna. Neskončno število vzročmih zvez v okolju in v "lastnem", je takoooo veliko, da je izhod uma samo v verjetju v usodo ali naklučje . Če ba oba fenomena resnčno obstojata ali ne, pa je tako vseeno. Če se brigaš zase in to počneš res temeljito, potem lahko marsikatero naklučje, ali pot usode, obrneš sebi v prid. Skratka -- brigaj se zase, pa imaš za vse življenje dovol dela...;)

paradox
27.06.2006, 09:26
In a deterministic universe, people's minds, ideas and models about the universe are determined by the same laws that determine everything else. And so the determination of meaning follows; but meaning can't be determined.:approve:

spartan
30.06.2006, 11:25
Mogoče je bila tema že kdaj v preteklosti načeta.V kolikor je bila, se opravičujem za ponovno objavo.

Verjetno ga ni osebka, ki se ne bi spomnil prizora iz fila "Pulp fiction", kjer Samuel L. Jackson prepričuje Travolto o temu ,kako ju je iz gotove smrti rešila božja roka oz. usoda. Seveda, Travolta se ne da in mu odgovori, da gre zgolj za naključje in da to ni nič takšnega.Nato se prepirata in zgolj pameten razum ju pripelje k temu, da ugotovita, da bosta čas, namenjen temu izkoristila raje ob prisotnosti hrane in pijače.

Tudi sam pogosto opažam, da ljudje razgrabljajo o usodi in naključju.No, pogostejša beseda se mi zdi prva.
Na eni strani imam občutek ,da nam življenje samo kaže pot, manjše namige v katero smer iti, pa jih pogosto ignoriramo, čeprav jih mogoče ne bi smeli. Po drugi strani pa lahko dnevno opažamo dogajanje po svetu, kjer en samcat človek predstavlja le eno kapljo morja in je lahko samo zgolj en lik, eno naključje vsega dogajanja okoli nas. Kot mravlja v naravi, ki je le del sistema ali pa kot antilopa, ki je žrtev leva. Je le naključni lik.
Spet seveda obstajajo dogodki, kjer v nas samih sprožijo različna razmišljanja.Npr. oseba, ki doživi neko nesrečo in bi morala po vseh zakonih narave ali vesolja biti v nebu, ostane še vedno na Zemlji. Celo več. V svoji zmečkani pločevini ostane nedotaknjena.Ali pa oseba, ki opravlja sila nevarna dela in je pogosto izpostavljena veliki nevarnosti, da se ji včasih ne bo izšlo, po dolgih letih nevarnosti in nearzumljivih dogodkov doživi častno upokojitev, potem pa na svojem lastenm pragu pade in....si recimor zvije gleženj.USODA ALI NAKLJUČJE?

Sam verjamem v to, da si lahko posameznik sam kroji svojo usodo ( ali naključje ). S svojo aktivnostjo, razmišljanjem, delom ....lahko bistevno pripomore k temu, da lahko uresniči tisto, kar želi ali pa ne. V kolikor tega ne bi počel, bi se lahko vedno izgovarjal na usodo ( že ob samem rojstvu - rodil sem se takšen pa tak in usojeno mi je biti tak in tak...).
No, dogaja se pa tudi, da smo priče nenavadnim ,nepojasnjenim dogodkom, ki v nas samih lahko sprožijo nepojasnjena, neznana vprašanja zaradi katerih se nagibamo spet k usodi oz. k nečemu "višjemu".

Zanime me v kaj vi verjamete oz. čemu bi dali prednost ( USODI ALI NAKLJ. ; recimor % ) in kako pojasnjujete zgoraj navedene primere ( so to neki zakoni pričakovanj, verjetnosti, vesolja, neraziskana področja, področja paraprishologije,vsakodnevna področja, dogodki povezani na bazi matematike, fizike itd...).
Meni se zdi, da včasih za naključnimi dogodki, ki še zdaleč niso naključni stoji še nekaj več kot samo naključje samo.

P.s. : Se opravičujem za dolg uvod, ampak enostavno nisem želel postaviti samo vprašanja v stilu " Verjamete v usodo ali naključje?"

Ljudje verjamemo v usodo če nam to ustreza, prav tako verjamemo v naključja če nam to ustreza. Tisto, v kar ne verjamemo, v naših življenjih ne obstaja.

mataj
30.06.2006, 11:32
Si kdaj premišljeval o tem, kaj točno je naključje?

veska
08.07.2006, 19:15
No Mataj kaj tocno je nakljucje?

Kyrra
11.07.2006, 11:00
To je una scena, ko nekdo vozi avto 50 let brez nesreče, po drugi strani pa se kdo prvi dan po opravljenem vozniškem izpitu raztrešči do smrti... Usoda ali naključje? Js bi rekel, da v največji meri sam vplivaš nase in tudi na okolico, ostalo pa je sreča oz. smola. Recimo cesta je idealen primer: nič ne pomaga, če ti na cesti vse narediš prav, če se ti en norec zalima direkt vate... Na take scene pač nimamo vpliva. Ne verjamem v to, da nam je že ob rojstvu kaj 'usojeno'. Ljudje se radi zgovarjajo na višje sile, kadar nimajo dovolj notranje psihične moči, da bi pometli pred svojim pragom. Kao da je vse odvisno od neba... Ja, pa kaj še. Vse, kar se nam zgodi, je posledica naših dejanj, odločitev, potez, zavesti. Tko da res ne verjamem v bulšite a la 'že od rojstva sta si bila usojena' in podobno...

Deloma se strinjam. Vsa kar se nam zgodi je posledica naših dejanj in odločitev, v kombinaciji z zunanjimi dogodki, ki so izven naše kontrole - ilustriral si že ti s primerom norca, ki se zalima direkt vate.Ti pač prilagajaš svoje akcije zunanjim okoliščinam, na katere lahko ali ne moreš vplivati.