Dlančnik (PDA)

Poglejte polno različico : Kaj bi storili vi?


nishu
19.08.2006, 11:24
Ne vem, če tole res spada sem, pa vendar...(sicer mi povejte, kam spada :-) )
Prosila bi za vase mnenje o eni stvari, ki jo premlevam že...no, dolgo.
Poročena sem 3 leta (zelo srečno, imava se res lepo in rada) s tujcem, ki dela v tujini, njegova sluzba je nonstop mobilna. Imam možnost, da ga pri tem ves čas spremljam. Super. Ampak...zdaj me grize en črv...Sem sveže diplomirana in ko takole razmišljam, me je malo strah, da bi se mi tekanje naokrog nekega dne ne maščevalo...Mož se namerava čez nekaj let 'stacionirati', če le mogoče, v Sloveniji. Takrat, sva načrtovala, se bom zaposlila tudi jaz. Ampak mene vse bolj skrbi, kako bom pri nekaj čez trideset-tih brez vsakih izkušenj sploh lahko našla službo, ko pa je ze tako ali tako to vsesplošen problem...Mož pravi, da lahko tudi ostanem doma in si najdem službo zdaj....bi pa seveda vseeno oba rajši bila skupaj – kdo pa je rad po cele mesece več let narazen, če tega ni treba, a ne? Mož na moje skrbi odgovarja, da bo pač počel to, kar počne sedaj, če nama obema tukaj ne bi uspelo kasneje dobiti službe...pri čemer jaz sicer nimam nič proti, saj je zanimivo tudi zame, samo potem mi pa tisti črv reče: 'Kaj pa če umre...gresta narazen....ali kaj podobno drastičnega...? Kako boš pa preživela naenkrat brez službe v srednjih letih?'
No, zdaj me pa zanima, za kaj bi se na mojem mestu odločili vi – bi rekli, k vragu skrbi in šli 'v svet' ali pa bi se 'zasigurali' in ostali doma?
Hvala za mnenja :-)

Mesečnica
19.08.2006, 11:45
Hmmm, razumem tvojo dilemo. Jaz osebno bi v taki situaciji zagotovo želela tudi sama imeti neko zaposlitev, pa ne toliko zaradi skrbi, kaj bo čez nekaj let (če se možu kaj zgodi, če greva narazen, ipd.), ampak predvsem zato, ker sem taka, da moram tudi sama početi nekaj, kar je produktivno. Nikoli ne bi mogla biti "samo" gospodinja oz. spremljati moža po celem svetu, ko bi on delal, jaz bi se pa šla turistko :dontknow:

Pa da me ne bo kdo narobe razumel, spoštujem ženske, ki ostanejo doma in skrbijo za družino, vendar jaz pač nisem tako "narejena" - sicer rada kuham, gospodinjska dela mi niso odveč, mi pa samo skrb za družino ne bi bila dovolj, moram početi tudi nekaj izven doma. Tudi če bi imela dovolj denarja za brezskrbno življenje, bi še zmeraj hodila v službo, vsaj nekaj ur na dan ali nekaj dni na teden, da bi se osebno razvijala in bila ustvarjalna tudi na svojem strokovnem področju. To mi je zares pomembno. Če bi bilo potrebno (npr. če bi imela veliko otrok, bi morala skrbeti še za starše ali kaj podobnega) bi se temu seveda za nekaj let odrekla, bi se pa zagotovo skušala čim prej vrniti nazaj v službo.

Ne vem, kakšen je tvoj poklic, pa vendar: si ti morda lahko dobiš kakšno zaposlitev, ki od tebe ne terja, da si 8 ur fizično prisotna na delovnem mestu, ampak lahko delaš tudi doma? Ali pa zaposlitev, pri kateri delaš samo nekaj dni na teden ali pa nekaj tednov v mesecu oz. občasno delo na kakšnih projektih, npr. delaš kakšen mesec, potem pa si kakšen mesec skupaj z možem - ravno toliko, da se tudi strokovno razvijaš, pridobivaš izkušnje, ki jih boš kasneje, ko se bosta nekje za dalj časa ustalila, lahko dobro "vnovčila"? Jaz osebno bi razmišljala v tej smeri :)

soncnica
19.08.2006, 17:16
nja...js resnicno nism clovek, k bi lahko bila z nekom, ki je skos "potujoc", tko da...se mi zdi, da bi se kr tezko ze sploh "zapletla" z nekom, k ma take plane....vsekakor pa je problem s sluzbami ze tko al pa tko velik in brez izkusenj, pa brez otrok pa lih take starosti ....se mi zdi da ti ne bo najlazje...my opinion:approve:

lady_lucifer
19.08.2006, 17:27
ja, cist odvisno, kaksen poklic mas....tko kot je mesecnica rekla pred mano, a mors delat nonstop 8 ur v pisarni, ali lahko delas "doma", kadarkoli, samo do enega roka? ker v zadnjem primeru potem ne vidim nobenih tezav ;) se kamot zaposlis honorano in si pac oblikujes urnik, ki ti bo ustrezal....v nasprotnem primeru je pa mal bl bedno. brez izkusenj te ne bo noben vzel - no, razen ce mas veze. :D

Katrin
19.08.2006, 17:53
Precej je odvisno torej, kakšno izobrazbo imaš in ali lahko delaš kaj na daljavo... Bi se pa jaz vsekakor zaposlila, ne bi prenesla odvisnosti od nekoga, pa čeprav gre za mojega moža.

korenje
19.08.2006, 18:24
Jzst sm sicer moski... v glavnem ce sta porocena, ne pozabit kaj sta si zaobljubila... vedno skupaj v dobrem in slabem. ce pa ne ves koga si vzela za moza, je pa to tvoj problem in tvoj za***.

no v tvojem primeru bi jz naredil, tako kot si planirala. delo se vedno dobi, vsaj v moji stroki... v glavnem, pomembna je sreca, ne denar.

nattka
19.08.2006, 18:47
Ne vem, kakšen je tvoj poklic, pa vendar: si ti morda lahko dobiš kakšno zaposlitev, ki od tebe ne terja, da si 8 ur fizično prisotna na delovnem mestu, ampak lahko delaš tudi doma? Ali pa zaposlitev, pri kateri delaš samo nekaj dni na teden ali pa nekaj tednov v mesecu oz. občasno delo na kakšnih projektih, npr. delaš kakšen mesec, potem pa si kakšen mesec skupaj z možem - ravno toliko, da se tudi strokovno razvijaš, pridobivaš izkušnje, ki jih boš kasneje, ko se bosta nekje za dalj časa ustalila, lahko dobro "vnovčila"? Jaz osebno bi razmišljala v tej smeri :)


jaz bi tudi razmišljala v to smer ... saj navsezadnje ne moreš moža kar "odrezati" za nekaj let ...
morda te lahko on vključi v kakšne projekte ali pa nekdo, ki ga poznata ... kot piše zgoraj je dobro vsaj občasno delo zaradi nabiranja izkušenj ... pa zaradi samozavesti in izpopolnjevanja znanja ...

vsekakor se pogovori tudi z njim, spoznaj njegove želje ... morda si želi, da sta čimveč skupaj in ti bo rad pomagal v tej smeri ...
pa včasih je treba pozabiti taka razmišljanja kot so "nočem biti odvisna", saj ni nič narobe če za začetek usklajujeta poklicni poti, ko se bosta ustalila, pa konec koncev lahko odpreš tudi lastno firmo, saj ti ni treba ravno na zavod ...
kje pa piše da bosta čez nekaj let uspešno nastanjena v sloveniji ...

poleg tega pa boš ločena od njega uspešno futrala drugega črva : kje je, s kom je, misli name, ali je zvest ...:) :)

soncnica
19.08.2006, 18:49
no...ce potegnemo crto- js vsekakor nbi hotla bit odvisna od nekoga, pa ceprou bi bil to moj moz...

nattka
19.08.2006, 18:55
no...ce potegnemo crto- js vsekakor nbi hotla bit odvisna od nekoga, pa ceprou bi bil to moj moz...

ampak včasih je treba razmišljati širše in bolj daleč v prihodnost ...
seveda pa je odvisno od tega, kaj človek postavi na prvo mesto ... to pa se mora odločiti vsak sam ...

se pa strinjam, da je fajn imeti svojo službo ...

soncnica
19.08.2006, 19:04
sj logicn je, da ma enkrat en visjo plačo k drug , kej vec plača,..ipd., sam da pa bi morala za vsakih nekaj tolarjev rect mozu(ki bi bil edini zaposlen) , pa-:nonono: , je kr fajn mal svoje dinarcke sluzt ja:approve:

nattka
19.08.2006, 19:08
samo ne vem pa če bi se na račun nekaj tolarjev hotela ločiti za dolgo od nekoga, ki kot sama pravi da se odlično razumeta in imata zelo rada ...

a kot pravim ... sama se mora odločiti glede na to, kaj ji pomeni več ...
tudi z dobro službo pa slabo zvezo ni fajn ...

Vsemogočni
19.08.2006, 20:15
Kaj pa včasih, ko so "zdomci" delali leta in leta v tujini, ostali člani (član) družine pa so bili vedno doma. Tudi dandanes se to dogaja, imam soseda, ki dela v Avstriji, žena pa je doma. Pa jima kar dobro znese. Seveda mož pride domov za počitnice, včasih za kak vikend, drugače pa celo leto narazen. Vsak na svojem. Ampak še po nekaj letih, se mož rad vrne domov. :2thumbs: vse je odvisno od značaja in volje ljudi. Čakati ali ga srati, je čisto majčken korak.

Glej pa tako, če se zaposlim in slučajno pride kaj med menoj in možem, bom vsaj samostojna s službo in brez problema bom živela naprej. Če bova srečno preživela medsebojno odsotnost, nama bo še lepše, ko bova lahko za stalno skupaj.

soncnica
20.08.2006, 15:07
Kaj pa včasih, ko so "zdomci" delali leta in leta v tujini, ostali člani (član) družine pa so bili vedno doma. Tudi dandanes se to dogaja, imam soseda, ki dela v Avstriji, žena pa je doma. Pa jima kar dobro znese. Seveda mož pride domov za počitnice, včasih za kak vikend, drugače pa celo leto narazen. Vsak na svojem. Ampak še po nekaj letih, se mož rad vrne domov. :2thumbs: vse je odvisno od značaja in volje ljudi. Čakati ali ga srati, je čisto majčken korak.

Glej pa tako, če se zaposlim in slučajno pride kaj med menoj in možem, bom vsaj samostojna s službo in brez problema bom živela naprej. Če bova srečno preživela medsebojno odsotnost, nama bo še lepše, ko bova lahko za stalno skupaj.

no vids...celo leto je zena sama doma...js to nebi mogla.:nonono: - ok, izjema je, ce resnicno drugace ne gre, pa da tudi za hrano nebi mel...pol mors itaq se oprijet vsake bilke...

Arabella
20.08.2006, 21:13
"Ne vem, kakšen je tvoj poklic, pa vendar: si ti morda lahko dobiš kakšno zaposlitev, ki od tebe ne terja, da si 8 ur fizično prisotna na delovnem mestu, ampak lahko delaš tudi doma? Ali pa zaposlitev, pri kateri delaš samo nekaj dni na teden ali pa nekaj tednov v mesecu oz. občasno delo na kakšnih projektih, npr. delaš kakšen mesec, potem pa si kakšen mesec skupaj z možem - ravno toliko, da se tudi strokovno razvijaš, pridobivaš izkušnje, ki jih boš kasneje, ko se bosta nekje za dalj časa ustalila, lahko dobro "vnovčila"? Jaz osebno bi razmišljala v tej smeri :)"

:2thumbs: Definitivno bi naredila tako!
V vsakem primeru bi delala, pa četudi le za kratek čas, ker izkušnje so vredne veliko, tudi v vsakdanjem življenju pridejo prav, ne samo na službenem področju. Nikoli te ni treba biti strah, kako se postaviti na lastne noge ob izgubi partnerja, pa naj bo to ločitev, smrt ali pa da izgubi delo ali karkoli pač življenje prinese. Poleg tega je treba znanje obnavljati, kar je najbolje početi sproti, če bi sedaj recimo za 10 let pozabila na svoj poklic in bila samo njegova sopotnica, bi izgubila veliko tistega, za kar si morala študirati. Samo pomisli, koliko še veš, kar si se učila pred 10. leti, pa ti bo takoj vse jasno. Odločitev je tvoja, super je, da imaš možnost spoznati svet, izkoristi to možnost, poleg pa pojdi kaj delat vsaj honorarno ali za določen čas, če ti ne bo všeč, se temu lahko še vedno odpoveš.

Katrin
20.08.2006, 21:55
Zdej pri teh poceni letalskih prevoznikih, bi lahko bil doma ali pa ti pri njemu tudi vsak teden...

nishu
21.08.2006, 13:12
''Zdej pri teh poceni letalskih prevoznikih, bi lahko bil doma ali pa ti pri njemu tudi vsak teden...''

Hvala vsem za mnenja...pomaga razmisljat, ko slisis se 'drugo mnenje'...No, naj malo pokomentiram se sama...
Po poklicu sem psihologinja...kar pomeni predvsem 'znajdi se' :-) Je pa tako, da gre za pisarniški poklic in tako...je pač tako... kar se tice tele omembe letalskih cen hihi, bi bilo pa malo težko, moj dragi možek je namrec inženir na ladji, kar pomeni mesece na morju od države do države...ko greva k njegovim, je pa spet tako daleč, da se ne da sem in tja letat (Indija). Dodaten problem imam v tem, ker kdove, kje bova na koncu sploh končala - želela bi si že živeti tu, a bova pač pristala tam, kjer si bo uspel kasneje najti službo - kar pa, spet, se zdi, da bo lažje preko meje, kot pri nas.

Res je tudi, da mi zakon pomeni več. Skupaj sva šest let in časi, ko sva bila narazen po pol leta, so mimo - sva oba tako sklenila, ker je too much težko in ni vredno. Tisto življenje leta in leta narazen, niso ta pravo, vsaj glede na to, kar sem jaz videla - po določenem obdobju takega življenja preprosto oba začneta 'potrebovati' tudi čas 'narazen'...in če je tu še kakšen otrok - no, iz moževe lastne izkušnje je očka pač v vseh pogledih bolj ali manj odsotna figura....na, zdaj sem pa skrenila! Hotela sem reči...Sedaj so njegove pogodbe nekoliko krajše, ampak še vedno dolge, ko človek takole razmišlja...stvar je pač v tem, da ali grem ali sem doma...če ga še tako zelo pograšam, ne morem skočit za vikend na prvi avion pa čez mejo.

Ja, idejo tehle honorarnih del sem že veliko pregrevala v glavi, a glede na moj poklic...hm...tista ideja o odprtju lastne firme, potem ko se ustaliva, bi bila še naj - še posebej, če bi se tudi na področju psiholoških 'problemov' podali po poti 'dobrih' starih kapitalistov ;-)...

Ne, kar se tiče zvestobe in tovrstnih skrbi, jih pa res nima-va...mislim, da je najbolj priden mornar, tako, da gre živahnim sodelavcem na živce hehe...tako da vsaj glede tega ni panike :-)

summer
21.08.2006, 13:25
pojdi z njim.......če se res tako razumeta in imasta rada.......
življenje je prekratko, da bi kaj takšnega lahko spustila iz rok...zaradi česa....stalne službe....
tudi ko boš stara 35 boš dobila službo in lahko začela graditi kariero....
vglavnem...če med je med vama res vse OK.....in misliš, da je to taprava stvar...nima služba sploh primerjave z njim....

nattka
21.08.2006, 13:33
pojdi z njim.......če se res tako razumeta in imasta rada.......
življenje je prekratko, da bi kaj takšnega lahko spustila iz rok...zaradi česa....stalne službe....
tudi ko boš stara 35 boš dobila službo in lahko začela graditi kariero....
vglavnem...če med je med vama res vse OK.....in misliš, da je to taprava stvar...nima služba sploh primerjave z njim....

samerca ... za tole zaslužiš bigggg hug ...:kisses: :kisses:
sem mislila da samo babice tako razmišljamo ...;)

summer
21.08.2006, 13:35
samerca ... za tole zaslužiš bigggg hug ...:kisses: :kisses:
sem mislila da samo babice tako razmišljamo ...;)

Nattka:kisses:

veš kako jz na to gledam.....vem, me je že življenje naučilo da je preklemano težko najt sorodno dušo v tem "pokvarjenem" svetu...in če jo je našla,,,,,ji želim vso srečo....in naj zagrabi usodo.....ker dvomim, da se še bo enkrat zgodilo..............

nattka
21.08.2006, 13:45
Nattka:kisses:

veš kako jz na to gledam.....vem, me je že življenje naučilo da je preklemano težko najt sorodno dušo v tem "pokvarjenem" svetu...in če jo je našla,,,,,ji želim vso srečo....in naj zagrabi usodo.....ker dvomim, da se še bo enkrat zgodilo..............

jaz VEM da je lažje najti dobro službo kot dobrega partnerja ...
samo nekaterim se zdi da je malo služb in pono moških ... morda res moškega roda veliko, a ko začneš gledati pod lupino, ni vedno bleščeče ...

Soleil
21.08.2006, 14:00
Ne vem, če tole res spada sem, pa vendar...(sicer mi povejte, kam spada :-) )
Prosila bi za vase mnenje o eni stvari, ki jo premlevam že...no, dolgo.
Poročena sem 3 leta (zelo srečno, imava se res lepo in rada) s tujcem, ki dela v tujini, njegova sluzba je nonstop mobilna. Imam možnost, da ga pri tem ves čas spremljam. Super. Ampak...zdaj me grize en črv...Sem sveže diplomirana in ko takole razmišljam, me je malo strah, da bi se mi tekanje naokrog nekega dne ne maščevalo...Mož se namerava čez nekaj let 'stacionirati', če le mogoče, v Sloveniji. Takrat, sva načrtovala, se bom zaposlila tudi jaz. Ampak mene vse bolj skrbi, kako bom pri nekaj čez trideset-tih brez vsakih izkušenj sploh lahko našla službo, ko pa je ze tako ali tako to vsesplošen problem...Mož pravi, da lahko tudi ostanem doma in si najdem službo zdaj....bi pa seveda vseeno oba rajši bila skupaj – kdo pa je rad po cele mesece več let narazen, če tega ni treba, a ne? Mož na moje skrbi odgovarja, da bo pač počel to, kar počne sedaj, če nama obema tukaj ne bi uspelo kasneje dobiti službe...pri čemer jaz sicer nimam nič proti, saj je zanimivo tudi zame, samo potem mi pa tisti črv reče: 'Kaj pa če umre...gresta narazen....ali kaj podobno drastičnega...? Kako boš pa preživela naenkrat brez službe v srednjih letih?'
No, zdaj me pa zanima, za kaj bi se na mojem mestu odločili vi – bi rekli, k vragu skrbi in šli 'v svet' ali pa bi se 'zasigurali' in ostali doma?
Hvala za mnenja :-)

Na tvojem mestu bi šla z njim "v svet". Službo na daljavo bi kot psihologinja najbrž težje dobila, če pa bi imela priložnost, bi jo sprejela. Če pa je ne bi dobila, se ne bi sekirala preveč ... Lahko bi vpisala kakšen podiplomski študij (časa bi imela dovolj, dodatna izobrazba pa tudi ne škoduje). drugače pa lahko pišeš potopise za kakšno slovensko revijo (Val navtika objavlja take pomorske teme).

mrjerry
21.08.2006, 14:31
U bistvu si v dilemi, ali je bolje biti samostojen (oziroma neodvisen), ali pa se pripeti svojemu partnerju, ki ima pac bolj zanimive predispozicije od tebe.

Jaz bi stvari zastavil okrog denarja. Resno se pozanimaj, koliko lahko zdaj zasluzis s svojo izobrazbo in kaksne imas moznosti za napredovanje. Tvoje odrekanje sluzbi je namrec vredno natanko toliko. Nato skusaj oceniti, koliko casa bi potrebovala, da bi se postavila na svoje noge v primeru, da se tvojemu mozu kaj zgodi. Iz tega casa lahko ocenis svoje stroske. Tvoj moz pa naj bo toliko, da se za vsaj taksno vsoto zivljenjsko zavaruje. Ce se mu kaj zgodi, dobis ti to vsoto. Vsota se obicajno giblje okrog 24 mesecnih plac, kar pomeni, da s tem denarjem lahko prezivis 2 leti. Ampak za dolocitev natancne vsote (beri: vrednosti clovekovega zivljenja) obstajajo eksperti, ker je odvisno tudi stevilo otrok in podobne stvari. Skratka, od svojega moza si v tem primeru financno odvisna, zato naj poskrbi za kapital, ki bi ti omogocil premostitev v primeru neplaniranih dogodkov. Ce ne drugace, lahko ta denar prejema(ta) kot rento v pokojnini. Na ta nacin imas zagotovljeno osnovno financno varnost in u bistvu nimas vecjih zadrzkov, da gres z njim. V nasprotnem primeru pa jaz ne bi sel, ker osebna varnost se vedno pride prva.

nishu
21.08.2006, 21:58
Summer, nattka in solei - hvala za spodbudo. Res je - nekoga, ki ga imaš zares rad in ima zares rad tebe, brez vsakega zaj... in ob popolnem zaupanju, ni lahko najti. Zato se mi tudi večinoma (razen v časih kakšne po-poslovilne krize, ko gledam prijatelje veselo objete) zdijo vse potrebne žrtve vredne tega in ga ne bi, svojega dragega, za nič zamenjala. Na to me je treba včasih, v časih hudih dvomov glede 'sigurne prihodnosti' spomniti - hvala vam za to.
Ja, mjerry (sorry, če mi je ušla kakšna črka), tudi ti imaš seveda point. In to takšen, o katerem sva midva že veliko premlevala - v smislu, ali bi bilo bolje še nekaj let extra pluti in si tako nabrati 'rezerve', zaradi katere naju v morebitni sili ne bosta bolela želodec in glava. Tako da, ja, prav imaš. Samo zadeve, kot je naraščaj, je potem treba še za kakšno leto preložiti...ampak smo še mladi in bo že še čas :-)

nishu
21.08.2006, 22:04
By the way, mrjerry, nisem zares v dilemi, kot jo navajaš ti. Sem pa v dilemi, ali si lahko dovolim reskirat naslednjih nekaj let za to, da sva skupaj in s tem zapravim svoje možnosti za zaposlitev kasneje. Morda se bo komu zdelo čudno, ampak zaradi tega, ker bi bila od moža finančno odvisna, ne čutim nikakršnega pritiska...verjetno zato, ker sva glede denarja zelo...no, kul...me ne zaslišuje, in take reči, imava pač skupen račun in ko kaj rabim, vzamem, brez vprašanj. V smislu, vse je najino. Ne vem, najin odnos je pač tak.

U462
22.08.2006, 08:30
Pa saj obstoji svetovni splet :dontknow:
kakšno delo preko spleta se pa tudi da početi (oblikovanje, svetovanje, prevajanje .... ) :2thumbs:
Pa tudi, če malo načrtuješ npr. tako, da najdeš stranko tam, kamor se bosta selila in nekaj počneš, boš imela vsaj reference, delovne izkušnje ...

druga opcija pa je, da si na zalogo delaš spisek moških, ki bi bili primerni za zvezo v primeru, da vama kaj sfali ;)

veska
22.08.2006, 14:29
Ne resuj problem dokler ga ni.

nemehecat
22.08.2006, 14:53
Jst bi pa rekla, da če sta tolk srečna in se mata rada, bi pa lahko oba sklenila en kopromis. Npr. lahko bi on zaprosil za tak projekt, da bo več doma, da boš lahko imela še ti svojo službo. Včasih se splača razmislit, pa tud če bosta imela kakšen dinarček manj. Zakon bo lahko uspešen le, če bosta oba v njem zadovoljna.

sadie_007
22.08.2006, 17:41
glava bi mi govorila poišči si službo, služi svoj denar, pridno štepaj delovno dobo ...

ampak v resnici bi me pa srček peljal z njim tud na konec sveta :approve:

Soleil
22.08.2006, 18:15
Nishu, koliko si pa stara (mogoče sem starost spregledala iz prejšnjih postov)? Če jih boš takrat, ko boš začela iskati zaresno službo kakšnih 27-28, potem še ni veliko let izgubljenih kar se kariere tiče. Večina mojih sošolcev s faksa si je prvo zaposlitev iskalo pri teh letih (ker so pač toliko let "študirali"). Tako da tudi pri teh letih eni komaj začnejo.

nishu
24.08.2006, 20:02
Hehe, Soleil, sem ta leta že skoraj dosegla, ampak še ne povsem - ravno sem bila stara 26 :-)

Ja, Sadie, to je ravno to, glava govori eno, srce pa vse kaj drugega. In potem ima človek dilemo, s katero muči ljudi na forumu ;-)

Lilly the Bear
24.08.2006, 20:59
Nishu - moj nasvet je, da iščeš delo v tujini. Ne vem katero področje znotraj psihologije te zanima, ampak veliko lažje je najti projektno delo ali temporary variante v tujini kot pri nas. Pri nas so rigidni v PM.

Najdi svoja zanimanja, postavi si cilje, razišči teren glede na možnosti in beži ven iz te države.

skipi
24.08.2006, 21:25
POZDRAVLJENA!!
KO BEREM TVOJ PROBLEM TI MORAM POVEDATI, DA NE RAZUMEM ZAKAJ TAKO RAZMIŠLJAŠ?
KA BO ,ČE BO OZIROMA ČE SE ZGODI...
ŽIVI DANES, DELAJ ZA JUTRI IN LJUBI MOŽA KOT DA BOŠ JUTRI UMRLA!!!
UPAM DA RAZUMEŠ MOJ PREDLOG!!!
SEM ŽENA-25 LET,MATI 2-H OTROK IN IMAM PRVEGA MOŽA.!! SPREJEMAJ KOMPROMISE IN VELIKO SE POGOVARJAJ IN UKVARJAJ Z MOŽEM. DENAR RES MORA BIT SAJ NAM IZBOLŠUJE ŽIVLJENJE A NE HREPENET PO BOGASTVU-SAJ TAM NI SREČE... ČE SI PA VISOKO IZOBRAŽENA SI PA NAJDI SLUŽBO
IN BODI USTVARJALNA-AMPAK TO LE ZARADI SEBE, DA SE BOŠ BOLJE POČUTILA,JAZ SM ŽE 10 LET DOMA PA VEM KAKO JE TO.HVALA BOGU IMAM DOBREGA MOŽA DA NI PREHUDIH TEŽAV GLEDE TEGA. LEP POZDRAV IN BODI BOL OPTIMISTIČNA!!!:) :nonono:

skipi
24.08.2006, 21:44
[halo!
Še enkrat se ti oglašam,poglej če si pa psihologinja potem pa bodi z možem na ladji in si poskusi "ZRIHTAT"
delo kot psihologinja na ladji pa ,če kar 2 uri na danin to le zaradi sebe da da boš z svojim znanjem pomagala ljudem...
pa še bolje se boš počutila-kar se pa moža tiče ti pa povemda mu vračaj tisto kar on daje tebi SPOŠTOVANJE IN LJUBEZEN!!! Tako boš tudi srečna in zadovolna...

nishu
26.08.2006, 00:52
Lilly, če bi bilo mogoče delati v tujini, bi bila takoj za (sem polna občudovanja strmela v net strani angleških ponudnikov del v moji stroki in vzdihovala 'pa zakaj tega pri nas ni???' hihi). Ampak, ko pravim, da sva stalno mobilna, to pomeni dobesedno to - plavanje na morju od ene točke do druge...Tako da je ta varianta žal nemogoča.

Hihi, Skipi, to bi bilo pa najjjjjjjbolj fino, namreč, če bi me za reševanje problemov želeli imeti kar mornarji - sem celo sama tako razmišljala, dokler nisem spoznala, kako življenje/ljudje/delodajalci/... res izgleda-jo. To bi bila v bistvu znanstvena fantastika, žal. Glede denarja pa...saj se ne gre za denar, gre se samo za to, kako ob škiljenju v negotovo prihodnost preživljati danes...jaz načeloma nimam nič proti temu, da ga veselo spremljam in skrbim samo zato, da sva oba zadovoljna. Samo tisti drobec ziheraša me pika...ko tako hodim naokrog se mi pa vse bolj zdi, da je 'ziheraštvo' nekaj, kar Slovence kar precej označuje...jaz se poskušam tega znebiti
;-) Sem bila pa zelo vesela, ko si rekla tiso o spoštovanju in ljubezni - to je tudi po moje bistvo, da odnos/zakon uspe, če le deluje povratno oz. obojestransko.

nishu
26.08.2006, 00:55
By the way, Skipi, kako pa sicer ti doživljaš to, da si doma? Jaz sem o tem že veliko razmišljala, sploh ker se mi to utegne zgoditi, v kolikor se v prihodnosti preseliva v kakšno bolj tropsko državo, ampak kakšnih zgledov oziroma žensk, ki bi znale o tem kaj res povedati, pa ne najdem tu naokrog...pač takorekoč vse delajo

Lilly the Bear
26.08.2006, 12:06
Lilly, če bi bilo mogoče delati v tujini, bi bila takoj za (sem polna občudovanja strmela v net strani angleških ponudnikov del v moji stroki in vzdihovala 'pa zakaj tega pri nas ni???' hihi). Ampak, ko pravim, da sva stalno mobilna, to pomeni dobesedno to - plavanje na morju od ene točke do druge...Tako da je ta varianta žal nemogoča.

Saj lahko razmišljata o tem, da se preselita v Anglijo (oz. VB). Pa ti delaš kako leto ali dve tam, pa se on vrača v VB namesto v Indijo ali Slovenijo ali kamorkoli že.

Velika Britanija ima bistveno bolj fleksibilno delovno pravo in se lahko dogovoriš za projektno delo, nadomeščaš porodniške, delaš za določen čas itd. in si nabereš nekaj izkušenj. Ko ugotovijo, da si sposobna in se obneseš, te bo lahko kdo želel obdržat tudi na daljavo v takih oblikah, kot se bo dalo, pa pač dobivaš manj denarja ampak delaš, pa popolnoma odvisna tudi nisi. Nikoli ne veš, kaj ti življenje prinese naproti in v končni fazi, če ti ne uspe, še vedno lahko prideš nazaj na svojo zdajšnjo pozicijo. Brcat je treba na vse možne strani, pa se ziher kaj pokaže.

Lilly the Bear
26.08.2006, 12:09
By the way, Skipi, kako pa sicer ti doživljaš to, da si doma? Jaz sem o tem že veliko razmišljala, sploh ker se mi to utegne zgoditi, v kolikor se v prihodnosti preseliva v kakšno bolj tropsko državo, ampak kakšnih zgledov oziroma žensk, ki bi znale o tem kaj res povedati, pa ne najdem tu naokrog...pač takorekoč vse delajo
Jaz vem za eno žensko, ki je že približno 20 let gospodinja in ne dela. Po tolkem času se ji je malo zmešalo in je samo še človeška razvalina, ker se je napačno odločila - ni ugotovila, da ji je služba zelo pomembna in se počuti v principu nekoristno, če je samo gospodinja.

Tako da je odvisno od lastnih vrednot. Če ti je pomembno delati, potem bolje začet zdaj. Če so ti otroci in družina na prvem mestu in te služba ne zanima, potem tudi veš, kaj ti je storit...

nishu
29.08.2006, 11:31
Saj lahko razmišljata o tem, da se preselita v Anglijo (oz. VB). Pa ti delaš kako leto ali dve tam, pa se on vrača v VB namesto v Indijo ali Slovenijo ali kamorkoli že.

Tole pa ne bi šlo, ravno zato se tudi ne odločim za pot in delo tam gor. Namreč, on za vsak obisk VB rabi vizo - ki pa je niti slucajno ni lahko dobiti, ce je clovek iz ti. tretjega sveta, moras tam ali delat ali študirat ali pa biti mucho muchooo bogat.Tako da bi šla tja edino, če bi tam delala oba - drugače je položaj še slabši, kot je sedaj...

mrjerry
29.08.2006, 11:48
By the way, mrjerry, nisem zares v dilemi, kot jo navajaš ti. Sem pa v dilemi, ali si lahko dovolim reskirat naslednjih nekaj let za to, da sva skupaj in s tem zapravim svoje možnosti za zaposlitev kasneje. Morda se bo komu zdelo čudno, ampak zaradi tega, ker bi bila od moža finančno odvisna, ne čutim nikakršnega pritiska...verjetno zato, ker sva glede denarja zelo...no, kul...me ne zaslišuje, in take reči, imava pač skupen račun in ko kaj rabim, vzamem, brez vprašanj. V smislu, vse je najino. Ne vem, najin odnos je pač tak.

A pa imas danes res tako zelo boljse moznosti za zaposlitev, kot jih bos predvidoma imela kasneje? ;)
Financna odvisnost pa ne bremeni cloveka zato, ker bi ti partner gledal na vsak (njegov) tolar, ki ga zapravis, ampak zato, ker se lahko partnerju kaj zgodi in je treba z danes na jutri spremenit nacin zivljenja. Fajn je met mal redundance, skratka ;)