Dlančnik (PDA)

Poglejte polno različico : izračun nosilnosti, strojniki help:)


Teo
20.10.2006, 16:22
Delam pod nad garažnimi vrati. Služil bo hkrati kot nosilec za vodilo od vrat in kot "podstrešje" garaže (ne nad celo garažo, ampak samo nad vrati). Držati mora torej vrata in en kup krame. Uporabiti mislim 3 cevi s pravokotnim profilom, med njih našvasat distančnike, gor položit lesene plošče, na spodnji del pa pritrditi vodilo od dvižnih garažnih vrat.


Zdej pa izbiram primerne nosilce. Gledal sem cevi 130x30x30. Dolžina je 4.5m. A bo to dovolj? Kako se računa nosilnost?

mrjerry
20.10.2006, 16:37
Ti zracunam...

Em... Mal sem iz `tehnicnega' strojnistva... kaj so to zaene cevi 130x30x30? :shy:

Andreea
20.10.2006, 18:43
Teo, bolj natancne podatke moras podat o elementih in pozicijah nosilcev. Drgac nimas kaj racunat.
:shy:
To se drgac dela "od oka" (odvisno, kaj mislis gor dat), nikol ne racunamo doma. :dontknow:

Teo
20.10.2006, 18:48
jerry, presek je pravokoten, 130mm x 30mm, jeklo debeline 3mm

andrea vem, sam vseeno me zanima, če lahko vzamem bolj švoh nosilce in prišparam par jurijev. Recimo cev debeline 3mm je za 50% dražja od debeline 2mm.
Ti mi sam povej, klk je maksimalna obremenitev na sredini enega takega profila, če je na straneh pritrjen. Tle ne rabi nič več vedeti:)

mrjerry
20.10.2006, 18:51
aha ok...
kako bos postavil profile? bo daljsa stranica navpicna ali vodoravna?

mimogrede, cevi so okrogle ;)
ti imas tankostenske nosilce pravokotnega profila :clown:

Hm... pa vseeno bi kaksna skica pasala...

Teo
20.10.2006, 19:21
matr si nesposobn ej:D

ja daljša stranica bo logično postavljena navpično ane:)

nč skice, ker ni potrebna

mrjerry
20.10.2006, 19:33
kmet

okej, torej, ce bodo vsi trije nosilci polozeni horizontalno (in bo na njih, npr. strop), dobis cez par minut nosilnost

Teo
20.10.2006, 19:43
jeeeeeeej;)

mrjerry
20.10.2006, 19:56
teo, na brzino in z eno priblizno metodo ti vsak nosilec prenese okrog eno tono

Teo
20.10.2006, 20:01
huh, that's like a lot. si prepričan?

hvala za pomoč d00d, sam nism prepričan, če nej ti lih verjamem:D

frka je z upogibanjem ane...
sam če zdrži eno tono pred deformacijo, potem je 100kg normalne obremenitve na nosilc čist dovolj. več kot 300kg robe tudi ne bo zloženo gor. Če se pa zvije in zraven zvije še nosilc od vrat.... pa vem kje živiš:D

mrjerry
20.10.2006, 20:05
eh... sem sel mal natancneje preverit :clown:
ni tona

sam se v napetosti pretvorim...

mrjerry
20.10.2006, 20:08
hm... ce nosilec vpnes idealno fleksibilno, potem se na sredini za cca vsakih 5kg obremenitve povesi za 1mm
pri 100kg bos imel cca. 2cm povesa

v najslabsem moznem primeru

Andreea
20.10.2006, 20:10
tona :O
:veryfunny:

Teo, ce bos mel vec kt 50 kg gor, dej 3mm.

mrjerry
20.10.2006, 20:11
ej zasral sem enote pa ta teden sem vsak dan po 10 ur v sluzbi

dons 13 and it keeps going... :angel:


daj 3mm ali pa dodaj se en nosilec... ne vem na kolk narazen jih mislis dajat ampak 4,5 metra je kar precej razpona, ce na sredini ne podpiras

fancy
21.10.2006, 06:42
Andrea :2thumbs: :2thumbs: :2thumbs:
Ma ste umetniki :clown:
Teo, daj skico gor pa ti bom zračunal :2thumbs:

Neuromancer
21.10.2006, 14:24
Kako zgledajo tvoja vodila? A so tko izvedena:

http://www.eluk.si/slike/novoferm/iso40sectional1_01.gif
http://www.eluk.si/slike/novoferm/iso40sectional1_02.gif

Teo
21.10.2006, 22:24
jp, zelo podobno. skice pa razen v paintbrushu na tem compu nimam kje risati, tako da se niti ne bom trudu in v bistvu je nepotrebna. Še vedno sprašujem le, koliko je nosilnost Enega nosilca... če prav pomislim, me skoraj bolj zanima njegova togost. Nočem, da se povesi, že ob teži samih vrat, kaj šele, da kaj odložim gor.

Neuromancer
21.10.2006, 23:06
Glej, karkol boš dal gor, se sigurno ne bo polomilo. Vprašanje je samo, kake povese lahko toleriraš. Zato bi blo vseen fajn kej vedet o konstrukciji...
Drgač pa dej lepo tri tatanke nosilce v smeri vzdolž garaže (ne prečno), dej čez dile in naloži težko kramo bolj ob steno garaže, pa ne bo nikjer nobenih nevarnih povesov.

Teo
21.10.2006, 23:18
sej.. sam škatlast nosilc debeline 3mm je za 50% dražji kot debeline 2mm, zanima me, kaj je dovolj

Teo
21.10.2006, 23:48
evo, Neuromancer saves:

f = (F/(E I)) x L^3 / 192
za škatlasto obliko je I = a x h^3 / 12
debelina jekla je 3mm torej je I = (a1 x h1^3 / 12 )- (a2 x h2^3 / 12 )
E je 2e11

Pridemo do rezultata, da se škatlasti nosilec dolžine 4,5m , ki je na koncih vzidan v zid, pri obremenitvi 100kg na sredini vpogne za 0.3cm pri debelini 3mm in za 0.5cm pri debelini 2mm.

Torej smo s to temo pri vsem mojem kompliciranju prišparali 10000sit, saj je 2mm dovolj

Neuromancer
21.10.2006, 23:57
Dej polovico!

Teo
22.10.2006, 00:04
reč fotru, on to časti:)

anarchy
22.10.2006, 21:48
huh, that's like a lot. si prepričan?

hvala za pomoč d00d, sam nism prepričan, če nej ti lih verjamem:D

frka je z upogibanjem ane...
sam če zdrži eno tono pred deformacijo, potem je 100kg normalne obremenitve na nosilc čist dovolj. več kot 300kg robe tudi ne bo zloženo gor. Če se pa zvije in zraven zvije še nosilc od vrat.... pa vem kje živiš:D

ja moras racunat upogib, ki je najvecji hudic. Mogoce je boljse uporabiti t profil, saj se nosilnost poveca nekje na kvadrat ali kubik menda na stranici, ki je obremenjena, debelina profila ni toliko pomembna, bolj je pomembna visin profila, ker na visini profila se poveca obremenjenost na kubik menda.

anarchy
22.10.2006, 21:53
evo, Neuromancer saves:

f = (F/(E I)) x L^3 / 192
za škatlasto obliko je I = a x h^3 / 12
debelina jekla je 3mm torej je I = (a1 x h1^3 / 12 )- (a2 x h2^3 / 12 )
E je 2e11

Pridemo do rezultata, da se škatlasti nosilec dolžine 4,5m , ki je na koncih vzidan v zid, pri obremenitvi 100kg na sredini vpogne za 0.3cm pri debelini 3mm in za 0.5cm pri debelini 2mm.

Torej smo s to temo pri vsem mojem kompliciranju prišparali 10000sit, saj je 2mm dovolj

Ja ta formula bo kar prava, sej zato ti pravim, da ni toliko pomembna debelina plocevine (a) in niti sirina tega profila, saj celo nosilnost najvec sprejme visina (h), ki vidis, da je na tretjo potenco. Zato so za taksno nosilce se najboljsi t profili, vsaj jaz tako mislim, no vprasanje koliko stanejo.

mrjerry
23.10.2006, 07:33
Kaj pa nisi povedal, da bo vzidan v zid, ostja :mad:

Soleil
23.10.2006, 07:58
evo, Neuromancer saves:

f = (F/(E I)) x L^3 / 192
za škatlasto obliko je I = a x h^3 / 12
debelina jekla je 3mm torej je I = (a1 x h1^3 / 12 )- (a2 x h2^3 / 12 )
E je 2e11

Pridemo do rezultata, da se škatlasti nosilec dolžine 4,5m , ki je na koncih vzidan v zid, pri obremenitvi 100kg na sredini vpogne za 0.3cm pri debelini 3mm in za 0.5cm pri debelini 2mm.

Torej smo s to temo pri vsem mojem kompliciranju prišparali 10000sit, saj je 2mm dovolj

Če boš švasal, je 2 mm zelo malo, ker tako tanek profil lahko hitro prešvasaš. Pa ne vem zakaj si dal naslov strojniki help:) ... ti ti raje vprašaj nas gradbenike ;) .

mrjerry
23.10.2006, 08:44
Glede na to, da je objavil na forumu, v bistvu sprasuje tudi gimnazijske maturante, pravnike, ekonomiste, nakladace...

Mimgrede... pri obojestransko konzolno vpetem nosilcu in pri obremenitvi 100kg na sredini dobim poves na sredini 4mm (2mm plocevina), poves pri 500kg pa skoraj 2cm.

Mowgli
23.10.2006, 09:03
hm...

Jaz sem strojnike sicer le ob cigaretu srečeval na dvorišču, pa vseeno: "Kapo dol za vse tvoje teorije. Še enega takega poznam, ampak jih ima šele šest." :clown: :D

Ampak, ker imam doma Discovery channel, lahko tudi jaz sikam. Nismo se še ločnega vpretja lotili, ki bi razmremenil sile na sredini nosilcev... :clown:

Soleil
23.10.2006, 09:52
Glede na to, da je objavil na forumu, v bistvu sprasuje tudi gimnazijske maturante, pravnike, ekonomiste, nakladace...

Mimgrede... pri obojestransko konzolno vpetem nosilcu in pri obremenitvi 100kg na sredini dobim poves na sredini 4mm (2mm plocevina), poves pri 500kg pa skoraj 2cm.

Kaj pa je to obojestransko konzolno vpet nosilec?

mrjerry
23.10.2006, 11:13
Gradbenik, pa tega ne ves? :O

mrjerry
23.10.2006, 11:35
Tole je upogibnica obojestransko konzolno vpetega (najbolj togo mozno vpetje) nosilca
http://www3.shrani.si/o.php?nosileck1018724.jpg

Tola pa upogibnica obojestransko clenkasto vpetega (najmanj togo mozno vpetje) nosilca
http://www3.shrani.si/o.php?nosilecc1018985.jpg

Oboje pri tockovni obremenitvi 1000N (100kg) na sredini

Na obeh grafih je skala navpicne osi v mm.

Tvoje dejansko stanje je nekje vmes. Glede na to, da bos nosilce vzidal, pa si blizje konzolnemu kot clenkastemu vpetju.

mrjerry
23.10.2006, 11:37
Ja ta formula bo kar prava, sej zato ti pravim, da ni toliko pomembna debelina plocevine (a) in niti sirina tega profila, saj celo nosilnost najvec sprejme visina (h), ki vidis, da je na tretjo potenco. Zato so za taksno nosilce se najboljsi t profili, vsaj jaz tako mislim, no vprasanje koliko stanejo.

Za upobig je najboljsi I profil ;)
Pri T profilu imas lahko probleme z vbocenjem vertikalne plocevine.

Neuromancer
23.10.2006, 12:07
Vi morate razumet, da je teoo kmet in da je to treba rešit po kmečko :D

mrjerry: tvoji končni elementi bi morali dati rešitev, ki je bolj podobna formuli iz Krauta... kolk ti pride J?
pa še to: škatla pa I-profil podobnih dimenzij mata podoben vztrajnostni moment na osi x

mrjerry
23.10.2006, 13:36
neuro, to niso koncni elementi, ampak lepo resena diferencialka upogibnice v mathematici :shy:
Krauta pa nisem odprl ze kajpavemkolk casa... Strojnik pa tak :D

I profil je pa menda boljsi, ker je podobni lazju togosti lazji :clown: :tongue:

P.S.: Sele zdajle sem opazil, da sem prejle dal oba linka na isto sliko... Zdaj sem popravil in je pravilno.

Soleil
23.10.2006, 13:46
Tole je upogibnica obojestransko konzolno vpetega (najbolj togo mozno vpetje) nosilca
http://www3.shrani.si/o.php?nosileck1018724.jpg

Tola pa upogibnica obojestransko clenkasto vpetega (najmanj togo mozno vpetje) nosilca
http://www3.shrani.si/o.php?nosileck1018724.jpg

Oboje pri tockovni obremenitvi 1000N (100kg) na sredini

Na obeh grafih je skala navpicne osi v mm.

Tvoje dejansko stanje je nekje vmes. Glede na to, da bos nosilce vzidal, pa si blizje konzolnemu kot clenkastemu vpetju.

OK ... imate drugačno trminologijo. Mi bi temu rekli polnovpeti nosilec, medtem ko je konzolni nosilec tak, da ima en konec frej, en pa polnovpet.

Če so nosilci vzidani v zidano steno, predpostavimo, da so členkasto vpeti, saj zidana stena ne nudi dovolj togega vpetja. Če bi jih privaril na jekleno ploščo, ki sidrana v (betonsko) steno, bi predpostavili, da je stik polnovpet. Momenti v polju so pri polnovpetem nosilcu manjši kot pri členkasto vpetem (prostoležečem) nosilcu, nad podporo pa jih pri členkasto vpetem sploh ni.

Teo
23.10.2006, 13:49
ok, prišli smo do sklepa, da je Jerry še večji kmet kot jaz:D

mrjerry
23.10.2006, 13:50
Zlo drugacno terminologijo imamo...

Vi zgleda ostajate samo pri staticno dolocenih nosilcih... Ce je staticno nedolocen, moras za izracun reakcij v podporah resiti deformacijsko enacbo, medtem ko pri staticno dolocenih zadoscajo ravnotezne enacbe.

Drugo povedano pa drzi. Nimam dosti izkusenj s tem, da bi vedel, kateremu (idealiziranemu) primeru je blizje betoniran nosilec. Ampak teo ma zdaj na grafih oba primera, pa bo videl, kaksna je razlika.

Neuromancer
23.10.2006, 13:51
neuro, to niso koncni elementi, ampak lepo resena diferencialka upogibnice v mathematici :shy:
Krauta pa nisem odprl ze kajpavemkolk casa... Strojnik pa tak :D

I profil je pa menda boljsi, ker je podobni lazju togosti lazji :clown: :tongue:

P.S.: Sele zdajle sem opazil, da sem prejle dal oba linka na isto sliko... Zdaj sem popravil in je pravilno.

E, J ?

mrjerry
23.10.2006, 13:54
Produkt E*J = 243254 N m^2
E sem vzel 2.1E11 N/m^2, deli, pa dobis J
Pri enem prejsnjih izracunov sem racunal s 3mm plocevino, pa se mogoce zato ne izzide... Ko je treba zacet stevilke vstavljat, obicajno kaj zaserjem :clown:

Soleil
23.10.2006, 13:58
Zlo drugacno terminologijo imamo...

Vi zgleda ostajate samo pri staticno dolocenih nosilcih... Ce je staticno nedolocen, moras za izracun reakcij v podporah resiti deformacijsko enacbo, medtem ko pri staticno dolocenih zadoscajo ravnotezne enacbe.

Drugo povedano pa drzi. Nimam dosti izkusenj s tem, da bi vedel, kateremu (idealiziranemu) primeru je blizje betoniran nosilec. Ampak teo ma zdaj na grafih oba primera, pa bo videl, kaksna je razlika.

Konstrukcije so vglavnem vse statično nedoločene, torej obravnavamo večinoma take (ker so varnejše). Ta primer, ki ga ti imenuješ obojestransko konzolni nosilec, je primer statično nedoločene konstrukcije, saj reakcij ne moreš določiti iz ravnotežnih pogojev.

Teo si pa s tvojih grafov žal ne bo mogel določiti profila. Poleg tega se profilov ne dimenzionira le na upogib (posledica tega so upogibnice) ampak še na strig, torzijo, tlak, nateg, uklon, bočno zvrnitev, izbočenje. Sploh stiki znajo biti kritični za kakšen strig. Ampak glede na to, da je to le neka nepomebna konstrukcija naj da ene kvadratne profile 100/100/5 pa je.

mrjerry
23.10.2006, 14:01
Z zadnjim se pa strinjam. Jaz bi dimenzioniral samo na deformacijo, ker je z vidika nosilca to najbolj kriticno (hence slike... naj sam oceni, ali sta mu slaba 2cm povesa na sredini v redu ali ne).
Kako zbetonirat podporo, da bo zdrzala, pa ne bi vedel, ker mi itak vse zasvasamo :cool:

Neuromancer
23.10.2006, 14:12
A vidva res ne zastopta, da bi tip rad prišparal 10 jurjev?

Soleil
23.10.2006, 14:34
Sem izračunala:

lahko uporabiš profil 100/60/5, če imaš gor 200 kg po tekočem metru = 2 kN/m (kar je že veliko!), poves ti pride 6.20 mm. Upoštevana je tudi lastna teža profila 11.62 kg/m.

Teo
23.10.2006, 14:47
ok hvala za trud. Ste me precej naučili ob vsem šmornu:)

Gledena to, da gor ne bo 200kg po tekočem metru in bojo uporabljeni 3 nosilci, bo dovolj tudi na začetku omenjen 130x30x20.

mrjerry
23.10.2006, 17:37
se vid, da bo fotr avto spodaj puscal in ne ti :clown:

dzuko
24.10.2006, 12:26
Tolk komplicirate in zapravljate časa na šihtu, da mi je žal, da nisem jst že na začetku dal pobu tistih 10 jurjev, pa bi bil problem rešen...

mertseger
24.10.2006, 19:42
ne šparat nekega drobiža na takih stvareh poznam par takih ki so šparal .....preveč kar jih je kasneje še več stalo

anarchy
25.10.2006, 17:38
neuro, to niso koncni elementi, ampak lepo resena diferencialka upogibnice v mathematici :shy:
Krauta pa nisem odprl ze kajpavemkolk casa... Strojnik pa tak :D

I profil je pa menda boljsi, ker je podobni lazju togosti lazji :clown: :tongue:

P.S.: Sele zdajle sem opazil, da sem prejle dal oba linka na isto sliko... Zdaj sem popravil in je pravilno.


Ja samo prenasa samo obrmenitev v eni smeri, horizontalno ali vrtikalno, kot ga das, ne pa oboje hkrati, t profil je zelo dober v eni obremenitvi, ter nekoliko manj v drugi, toda je tudi boljjsi glede torzije.

Drugace je itak vse odvisno od dimenzij in od cene, potem pa sam moras izracunat, kaj se bolj splaca, mogoce je i profil res se najceneje, samo ga moras dobiti pravih mer, da ne bi prislo slucajno do torzije, potem pa se ti lepo sesede vse skupaj in zvije.

mrjerry
26.10.2006, 06:45
Prisotnost torzije je odvisna od zunanjih obremenitev in ne od prereza nosilca ;)

Soleil
26.10.2006, 08:59
Eni pa zgleda, da niso imeli niti ene ure mehanike v šoli... ali so pa plonkal na izpitu.

Torzija nastane zaradi obtežbe in ne zaradi obremenitev (ker torzija je obremenitev). Za prevzem torzijskih napetosti pa je najugodnejši škatlasti profil. Cena jekla pa gre po teži in ne toliko po obliki valjanih profilov. Navsezadnje se jih da tudi zvariti. Cena poskoči pri izvedbi detajlov, ne pa pri spremebi debeline pločevine za 2 mm.

mrjerry
26.10.2006, 09:32
za prevzem torzijskih obremenitev je najugodnejsa cev kroznega prereza, ce ze dlakocepis in se hvalis s prisotnostjo na predavanjih iz mehanike

Soleil
26.10.2006, 09:51
za prevzem torzijskih obremenitev je najugodnejsa cev kroznega prereza, ce ze dlakocepis in se hvalis s prisotnostjo na predavanjih iz mehanike

Saj cev je škatlastega prereza. Zato pa nisem napisala pravokoten ali pa kvadraten prerez ...

mrjerry
26.10.2006, 10:14
No vidis, to dokazuje samo to, da sva mehaniko poslusala pri drugih profesorjih, ki uporabljajo drugacno terminologijo. Zato me prosim v prihodnje ne drkaj s pomenljivimi pripombami o tem, koliko mehanike je slo skozi moja usesa.

Andreea
26.10.2006, 11:30
Res je...cevi so bile od vedno skatlastih prerezov, profili pa sesterokotnih, okroglih ali pa trikotnih.
:veryevil:
BTW, Soleil, v (strojniski) mehaniki se vecinoma ne uporablja termina obtezba, ampak se govori o vzdolznih/precnih obremenitvah.

Pri konstrukciji, ki je (naj bi bila) jedro problema, je POPOLNOMA BREZVEZE dimenzionirat na torzijo, strig, intkonaprej... ker so napetosti v teh smereh majhne. Dimenzionira se na upogib, ker so v tej smeri najvecje obremenitve (ce bo zdrzalo M, bo tudi vse ostalo).

Kar se pa tice meje... za dimenzioniranje je odlocilna DOPUSTNA NAPETOST, ne poves (poves bi sel racunat kvecjemu za primer, kako visoko naj konstrukcijo montira).

:nonono:

Soleil
26.10.2006, 11:52
Res je...cevi so bile od vedno skatlastih prerezov, profili pa sesterokotnih, okroglih ali pa trikotnih.
:veryevil:
BTW, Soleil, v (strojniski) mehaniki se vecinoma ne uporablja termina obtezba, ampak se govori o vzdolznih/precnih obremenitvah.

Pri konstrukciji, ki je (naj bi bila) jedro problema, je POPOLNOMA BREZVEZE dimenzionirat na torzijo, strig, intkonaprej... ker so napetosti v teh smereh majhne. Dimenzionira se na upogib, ker so v tej smeri najvecje obremenitve (ce bo zdrzalo M, bo tudi vse ostalo).

Kar se pa tice meje... za dimenzioniranje je odlocilna DOPUSTNA NAPETOST, ne poves (poves bi sel racunat kvecjemu za primer, kako visoko naj konstrukcijo montira).

:nonono:

Se ne strinjam glede pojmov obtežba in obremenitev. Obtežba so sile, ki delujejo na konstrukcijo, obremenitev pa so notranje sile, ki nastanejo zaradi obtežbe.

Konstrukcije (gradbene, ki so tu jedro problema) se dimenzionira tudi na strig in torzijo - to je obvezno tudi po predpisih. Če prenese upogibni moment, še ni nujno da prenese tudi strig, saj so odpornsti materala na strig in upogib različne. Če ti lahko strig vijake strižno poruši, strig že ne more biti zanemarljiva zadeva.

Potrebne so tudi kontrole stabilnosti (uklon, izbočitev, bočna zvrnitev, lokalno izbočenje zardi striga). Vse to spada k mejnemu stanju nosilnosti. Pri mejnem stanju uporabnosti pa kontroliraš povese in ponekod tudi nihajne dobe zaradi vibracij. Povesi so do nekih vrednosti dovoljeni, ne pa v tem smislu, da bi zadevo montirali višje, kot ti praviš. Mogoče imaš v mislih nadvišanje. Včasih z nosilnostijo prečnih prerezov in veznih sredstev ni posebnosti, ko pa greš kontrolirati deformacije, vidiš da so prevelike za normalno uporabo. Torej, punca, tudi na pomike se dimenzionira.

Ne vem, mogoče si še študentka strojništva, gradbeništva, ampak POJMA NIMAŠ!

mrjerry
26.10.2006, 14:51
Kar se pa tice meje... za dimenzioniranje je odlocilna DOPUSTNA NAPETOST, ne poves (poves bi sel racunat kvecjemu za primer, kako visoko naj konstrukcijo montira).

:nonono:

Pogosto se dimenzionira na oboje, ker so lahko deformacije precej velike. Gredi, recimo, dimenzioniras tudi na njene modalne lastnosti (lastne frekvence in lastne oblike). V praksi je velikokrat treba predimenzionirati nosilec (s staticnega vidika), zato, da zadostimo deformacijskemu kriteriju. Pri stropu se mi zdi poves dokaj pomemben, saj ne verjamem, da bi kdorkoli uzival na njem, ce bi mu na sredini nihal za par centimetrov, pa tudi za podporo (betoniran v steno) to najbrz ni najbolj ugodno...

Pri jeklenih konstrukcijah vijake redko dimenzioniramo na strig (pac pa kovice), ker vijaki stiskajo plocevino in ustvarjajo torno silo, ki prenasa zunanje obremenitve (obtezbe, ce cte). Mozno pa je, da pri drugih materialih (les, recimo) ali drugih tipih vijakov tudi to pride v postev.

Uklon nosilcev se kontrolira samo, ce imas opravka s tlacnimi silami, pri profilih pa lahko (zadnje case najbrz ze kar moras) preveriti uklon plocevine (mi smo temu reklu vzbocenje). Teorija mejnih stanj pa je nekaj drugega. V primeru upogiba pri klasicni teoriji dimenzioniras na najbolj obremenjeno tocko v prerezu, to pa so od upogibne osi bolj oddaljene tocke (ce poenostavim). Po teoriji stanj pa dimenzioniras na nosilnost celotnega prereza in dopuscas, da se del prereza plastificira. Problem dimenzioniranja po mejnih stanjih pa je trajna deformacija nosilca, kar pogosto spet ni zazeleno.

fancy
26.10.2006, 15:43
:nonono: upam, da nobeden od vas ne dela v industriji :nonono:

mrjerry
26.10.2006, 15:59
Bols, delamo ZA industrijo :cool:

fancy
26.10.2006, 17:12
Bols, delamo ZA industrijo :cool:

:rolling: žal imam s takimi teoretiki vsak dan opravka :clown:

yamamoto
26.10.2006, 17:19
Glede na to, da je objavil na forumu, v bistvu sprasuje tudi gimnazijske maturante, pravnike, ekonomiste, nakladace...

Mimgrede... pri obojestransko konzolno vpetem nosilcu in pri obremenitvi 100kg na sredini dobim poves na sredini 4mm (2mm plocevina), poves pri 500kg pa skoraj 2cm.

Pa si prepričan, da bi se zadeva pri 20 mm povesa ustavila? :veryevil:

Andreea
26.10.2006, 20:07
Vem, na kaj se dimenzionira konstrukcije, govorila pa sem za primer, ki ga je podal Teo...
Ki naj bi bila varjena in ne vijacena.
Soleil, se enkrat - terminologija, ki se uporablja v STROJNISIKI mehaniki. (a moram bolj veliko napisat)...

@yamamoto: Seveda bi se ustavila... :nonono:
Ce bi obremenil z eno tono, bi se povesilo pa za 2 metra, ane. :veryevil:
-----------
Mah, sploh ni vazno,... Teo, ti sam povej kje stanujes, k bi rada prisla pogledat, kako zgleda avto v dveh dimenzijah... :veryevil:

Soleil
27.10.2006, 06:47
Vem, na kaj se dimenzionira konstrukcije, govorila pa sem za primer, ki ga je podal Teo...
Ki naj bi bila varjena in ne vijacena.
Soleil, se enkrat - terminologija, ki se uporablja v STROJNISIKI mehaniki. (a moram bolj veliko napisat)...

@yamamoto: Seveda bi se ustavila... :nonono:
Ce bi obremenil z eno tono, bi se povesilo pa za 2 metra, ane. :veryevil:
-----------
Mah, sploh ni vazno,... Teo, ti sam povej kje stanujes, k bi rada prisla pogledat, kako zgleda avto v dveh dimenzijah... :veryevil:

Saj vem, pojma nimaš ...

Mehanika je mehanika in teorija se ne more razlikovati po strokah zgolj zaradi terminologije. Tudi, če je zadeva varjena imaš dimenzioniranje na strig, saj z zvari prevzemaš tudi strižni tok in prerez je ob podporah obremenjen s strižnimi silami. Sicer pa Teotova konstrukcija ni strojniška; navsezadnje bo podpirala strop, kajne?

Andreea
27.10.2006, 06:52
Lepo, da ves tolko o meni, Soleil, nism vedla, da se poznava...
Ampak, kot si rekla - nimam pojma...
:kisses:

Me pa zanima, ce si pri svojih natancnih izracunih upostevala tudi slabso kvaliteto materiala ob varu, prepih, ki bo nastal, ko se bojo garazna vrata odprla, in maso Teotove ritke ( :D ) v primeru, da se bo dinamicno sprehajal po "stropu".

:D:D:D

Soleil
27.10.2006, 06:53
Lepo, da ves tolko o meni, Soleil, nism vedla, da se poznava...
:kisses:

Ena dejstva so vidna na prvi pogled...

Andreea
27.10.2006, 07:02
Res je, Teotova konstrukcija ni strojniska, in bognedaj da bi jo sel kdo obravnavat po principih STROJNISKE MEHANIKE, ampak samo po principih gradbene mehanike...
Mea kulpa, mea kulpa, mea maksima kulpa... :D
(ce to beres, NoMercy - upam, da me ne bos za usesa zarad avtorskih pravic :D:D:D :shy: )

mrjerry
27.10.2006, 07:51
Pa si prepričan, da bi se zadeva pri 20 mm povesa ustavila? :veryevil:

seveda sem

mrjerry
27.10.2006, 07:52
:rolling: žal imam s takimi teoretiki vsak dan opravka :clown:

Ce si bil ti tisti, ki si izbral teoretike, ki jih ne potrebujes, jih pa placujes, je to tvoj problem in ne njihov.

Neuromancer
27.10.2006, 09:54
Saj vem, pojma nimaš ...

Mehanika je mehanika in teorija se ne more razlikovati po strokah zgolj zaradi terminologije. Tudi, če je zadeva varjena imaš dimenzioniranje na strig, saj z zvari prevzemaš tudi strižni tok in prerez je ob podporah obremenjen s strižnimi silami. Sicer pa Teotova konstrukcija ni strojniška; navsezadnje bo podpirala strop, kajne?

Pa smo tam - pri definiciji problema. Teootova konstrukcija bo nosila samo konstrukcijo dvižnih vrat (zaradi vodil se ne sme preveč povešati) in ca. 100 kg krame na nosilec, ki jo bo teoo lepo razporedil. Tle res ni treba dimenzionirat na karkoli drugega kot na poves.

dzuko
27.10.2006, 10:39
Hm...teoo jaz ti predlagam se eno rešitev..ko bo kosovni odvoz (morš bit pred cigani in pa seveda, če niso lastniki prodali kao kot staro železo) poglej malo naokoli in najdi kakšne stare vodovodne cevi (instalacijske pač), jih diskretno izmakni iz tistih kupov, doma s fleksarco nareži na željene dolžine, preštrihaj, in zabetoniri na vsakih 20-30cm eno cev..pa ima da drži... :approve:

Teo
27.10.2006, 11:17
če pri vsaki stvari pri zidanju, v mojem primeru, garaže/vrtne hiše, prišparaš 10 tisoč, to na koncu znese ogromno. Tisti, ki je kdaj zidal dobro ve, kako se v vsako malenkost zmeče ogroomno denarja.
Zato pa se splača izračunati, kake dimenzije dejansko rabiš za namen, ki mu bo zadeva služila.
Saj bi bilo fajn, če bi lahko pet slonov parkiral gor in se pol sosedom hvalil, kako so lepo zloženi.:)

enivej, pravkar so mi pripeljali cevi... grem barvat.

Soleil
27.10.2006, 11:21
Me pa zanima, ce si pri svojih natancnih izracunih upostevala tudi slabso kvaliteto materiala ob varu, prepih, ki bo nastal, ko se bojo garazna vrata odprla, in maso Teotove ritke ( :D ) v primeru, da se bo dinamicno sprehajal po "stropu".

:D:D:D

Da. Vse to je zajeto v varnostnih faktorjih za materiale, zvare in obtežbe.

mrjerry
27.10.2006, 11:24
če pri vsaki stvari pri zidanju, v mojem primeru, garaže/vrtne hiše, prišparaš 10 tisoč, to na koncu znese ogromno. Tisti, ki je kdaj zidal dobro ve, kako se v vsako malenkost zmeče ogroomno denarja.
Zato pa se splača izračunati, kake dimenzije dejansko rabiš za namen, ki mu bo zadeva služila.
Saj bi bilo fajn, če bi lahko pet slonov parkiral gor in se pol sosedom hvalil, kako so lepo zloženi.:)

enivej, pravkar so mi pripeljali cevi... grem barvat.

de naus dau prevec farbe ker sm ti na milimetre zracunu :clown:

Neuromancer
27.10.2006, 11:36
direktor, pejt sem, tle maš eno zavarovanje za prodat :D

Teo
27.10.2006, 12:32
Vi se kr zajeebavejte, sam Casa del Teo bo uber huda:approve:


....sam ne nobenmu povedat, da je prjavljena kot kurnik:D

anarchy
27.10.2006, 17:48
Prisotnost torzije je odvisna od zunanjih obremenitev in ne od prereza nosilca ;)

Pri i profilu, na taksni razdalji lahko pride najprej do uklona in nato iz tega sledi naprej torzija.
Mogoce ali pa ne.

anarchy
27.10.2006, 17:52
Eni pa zgleda, da niso imeli niti ene ure mehanike v šoli... ali so pa plonkal na izpitu.

Torzija nastane zaradi obtežbe in ne zaradi obremenitev (ker torzija je obremenitev). Za prevzem torzijskih napetosti pa je najugodnejši škatlasti profil. Cena jekla pa gre po teži in ne toliko po obliki valjanih profilov. Navsezadnje se jih da tudi zvariti. Cena poskoči pri izvedbi detajlov, ne pa pri spremebi debeline pločevine za 2 mm.


No potlej pa je definitivno najboljsi I profil, samo pravilno ga moras namestiti, da ti po eni osi prenese najvecjo obremenitev glede na tezo, ker kot sem reku po visini se nosilnost poveca za kubik in debelina plocevine ni toliko pomembna.

Plocevina debeline 1 mm in visine 9mm, bo sigurno prenesla vecjo obremenitev, kot plocevina debeline 3mm in visine 5mm.

fancy
27.10.2006, 19:27
Ce si bil ti tisti, ki si izbral teoretike, ki jih ne potrebujes, jih pa placujes, je to tvoj problem in ne njihov.

:veryevil: :veryevil: :veryevil:

A FEM analize nosilcev ni pa noben naredu :dontknow: :D

sladkor
01.11.2006, 23:57
:veryevil: :veryevil: :veryevil:

A FEM analize nosilcev ni pa noben naredu :dontknow: :D

Rečeno - storjeno:)

Sicer sem strojnik, ampak ne mehanik, tako da če mi verjamete to počenete na lastno odgovornost! Torej:

Robni pogoji:
- nosilec 130x30x30mm, dolžine 4.5m, debelina pločevine 3mm
- dve fiksni popori 100x30mm (se pravi nosilec je 10cm vzidan v beton) na skrajnih koncih nosilca
- Tlak 22222Pa (300kg=3000N-->3000N/(4,5m*0,03m) , ki je porazdeljen po celotni zgornji stranici nosilca

Rezultati:
- pomembni sta dve stvari (kot pravite); napetosti v nosilcu (bo zdržal) in poves (bo sposoben funkcionalno nositi garažna vrata), torej:

1.) Numerični rezultat za 'Stress Intensity' (pomojem je to enako kot sestavljena obremenitev, je pa na voljo še nekaj drugih). MAX=33,2MPa; jekleni nosilec verjetno z lahkoto zdrži takšno napetost(?).

http://www.photo-host.org/v/photo-dating/178568s_int.jpg


2.) Numerični rezultat za poves, MAX=1,88mm. Točka največjega povesa je (*presenečenje*:D ) na sredini, če je to dovolj malo naj presodi avtor teme in garaže.

http://www.photo-host.org/v/photo-personals/067016t_def.jpg

fancy
02.11.2006, 15:26
Rečeno - storjeno:)

Sicer sem strojnik, ampak ne mehanik, tako da če mi verjamete to počenete na lastno odgovornost! Torej:

Robni pogoji:
- nosilec 130x30x30mm, dolžine 4.5m, debelina pločevine 3mm
- dve fiksni popori 100x30mm (se pravi nosilec je 10cm vzidan v beton) na skrajnih koncih nosilca
- Tlak 22222Pa (300kg=3000N-->3000N/(4,5m*0,03m) , ki je porazdeljen po celotni zgornji stranici nosilca

Rezultati:
- pomembni sta dve stvari (kot pravite); napetosti v nosilcu (bo zdržal) in poves (bo sposoben funkcionalno nositi garažna vrata), torej:

1.) Numerični rezultat za 'Stress Intensity' (pomojem je to enako kot sestavljena obremenitev, je pa na voljo še nekaj drugih). MAX=33,2MPa; jekleni nosilec verjetno z lahkoto zdrži takšno napetost(?).

http://www.photo-host.org/v/photo-dating/178568s_int.jpg


2.) Numerični rezultat za poves, MAX=1,88mm. Točka največjega povesa je (*presenečenje*:D ) na sredini, če je to dovolj malo naj presodi avtor teme in garaže.

http://www.photo-host.org/v/photo-personals/067016t_def.jpg

:clapping: :clapping: :clapping: :clapping: :2thumbs: :2thumbs: :2thumbs:

Teo
02.11.2006, 18:19
d00d to je pa že noro:)

me veseli, da imamo par ljudi ki znajo potelovaditi s številkami na forumu.

Kot sem že nekje napisal, je zadeva že zaključena in uspešna. Hvala vsem za pomoč.

snežko
18.11.2006, 20:49
:) in kolk smo prišparal??? pa noben ni upošteval koeficineta vetra...