Dlančnik (PDA)

Poglejte polno različico : Kdaj prerezati popkovino?


clea
04.01.2007, 12:19
Torej danes pri kosilu je bila situacija sledeča. Ker je mami na dopustu je tud mal kuhala in je nardila ful dobro kosilo. Potem sem ji pa jaz rekla, da mi je ful všeč, kadar je doma, da kej skuha in da komaj čakam, da gre v pokoj:) . Pol je pa ona čist ven padla in je rekla, če mislim takrat še kar doma živet. In sem se mal zamislila.
Torej kdaj pri katerih letih je nesprejemljivo, da otrok še zmeraj živi doma pri starših? Razumem, da se odselijo tisti, ki imajo partnerja in gredo potem skupi živet. Kaj pa mi ki smo samski? Bi pri recimo 30ih letih, če ne bi imeli partnerja še zmeraj živeli doma pri starših?

dzuko
04.01.2007, 12:40
Situacija je pomoje od družine do družine drugačna.

Jaz bi na tvojem mestu spokal in šel. Sam sem nekako tako tudi naredil dve leti nazaj, ko mi je končno do****ilo psihično (in fizično) teroriziranje mojih staršev. Če me pa ne bi terorizirali, bi pa verjetno še zdej lepo "užival" doma.

lady_lucifer
04.01.2007, 12:48
tukaj ni nobenih starostnih omejitev. spokaš takoj, ko si se sposobna preživljat, pa čeprav gre na začetku mal težje. delaš pa to zase :approve:

lila5
04.01.2007, 13:12
Ne vidim razloga zakaj ne bi nekdo, ki mu je všeč živeti doma pri starših tam živel tudi, ko je star 30 ali 40 let......z vidika stroškov in kuhanja je življenje pri starših sigurno bolj udobno kot, ko si na svojem.....ima pa življenje na svojem spet druge prednosti, kot recimo to, da se ti ni treba nikomur prilagajat in si sam svoj gospodar.......zdaj pa je odvisno od vsakega posameznika za katere prednosti se bo odločil.........

Lencka
04.01.2007, 15:17
Jaz pa misli, da je vsaj zacasna odselitev (cetudi se potem vrnes - ampak sem ne steje "odselitev" v casu studija, ko se na 1 ali 2 tedna vracas domov) potrebna zato, da posameznik socialno in custveno odraste.
Kdaj? Se strinjam z lady lucifer - ko si sposoben (ekonomsko).

nattka
05.01.2007, 09:18
Jaz pa misli, da je vsaj zacasna odselitev (cetudi se potem vrnes - ampak sem ne steje "odselitev" v casu studija, ko se na 1 ali 2 tedna vracas domov) potrebna zato, da posameznik socialno in custveno odraste.
Kdaj? Se strinjam z lady lucifer - ko si sposoben (ekonomsko).

se strinjam, upam da moj ne bo pri 40 še doma ... vsaj 10 let prej mora it ...;)

sicer se strinjam, da so lahko ekonomske zadeve ovira pri osamosvojitvi, a 40-letnik, ki ga še vedno pedena mati ni vreden dosti ...
vsaj po mojih merilih ne ...

čudežni
05.01.2007, 09:34
Ne vidim razloga zakaj ne bi nekdo, ki mu je všeč živeti doma pri starših tam živel tudi, ko je star 30 ali 40 let......z vidika stroškov in kuhanja je življenje pri starših sigurno bolj udobno kot, ko si na svojem.....ima pa življenje na svojem spet druge prednosti, kot recimo to, da se ti ni treba nikomur prilagajat in si sam svoj gospodar.......zdaj pa je odvisno od vsakega posameznika za katere prednosti se bo odločil.........

Meni se zdi,da nekdo, ki jih ima 40 in ni še šel na svoje, bo za vekoma tam tudi ostal.
Seveda nočem nobenega obtoževati, ampak z vidika osebnostne rasti ( aa,kako sovražim ti dve besedi, ampak ne najdem trenutno boljšega načina za ppovedati ) je najbolje, da se upošteva pravilo " čim prej tem bolje". V skandinavskih državah baje začno že pri 18 hudo razmišjati o tem,da bi šli na svoje.
Prav tako se sam včasih zamišljam, zakaj so npr. cigani tako iznajdljivi.Jah, zato, ker jih že od majhnega vržejo na ulico in gredo po načelu "plavaj, če ne boš potonil". Zveni strašno, mogoče preveč strašno in nekatri mi bodo lahko očitali ,da je bolje iti korak za korakom.Se strinjam, ampak tudi sam vidim, kakšne težave imaš lahko kasneje zaradi tega, ker so te doma preveč "ujčkali in razvajali". Vzgoja, pot, ki naj bi ti jo kazali starši naj bi na koncu vendarle bila ta,da te naučijo samostojnega življenja. Seveda, včasih tudi za***ajo.
V glavnem tudi sam iz dneva v dan počasi razmišljam nekaj v tej smeri in po pravici se bojim, kako in kaj. Vem pa, da si res ne želim tega, da bi pri 40-ih bil še vedno doma. Ob sami misli me začne dušiti v prsih.

clea
05.01.2007, 11:07
se strinjam s čudežnim.jst bi tud najraj kar zdaj spokala, sam nimam osnovnih šans,da sama pridem do stanovanja,če sta dva je vseen mal lažje.pol alternativa,it v najem,to bi še šlo,sam tle pa dejansko dnar mečeš čez okno.to se mi zdi pa spet škoda,rajš bi pol ta dnar dala vezat...pa pol nekoč enkrat kakšen stanovanjski kredit...

mrjerry
05.01.2007, 12:04
Po mojem moras iti takrat, ko si to lahko privoscis. Nic na silo, ne smes si govort `joj meni, pri tridesetih pa se vedno pri mami' ali kaj podobnega... Najprej moras imeti zeljo po tem, da sploh gres, potem pa pocasi zacnes racunati, koliko te bo to stalo. Potem pa zacnes delati na tem, da to dejansko dobis.

Lahko traja...

čudežni
05.01.2007, 12:19
Po mojem moras iti takrat, ko si to lahko privoscis. Nic na silo, ne smes si govort `joj meni, pri tridesetih pa se vedno pri mami' ali kaj podobnega... Najprej moras imeti zeljo po tem, da sploh gres, potem pa pocasi zacnes racunati, koliko te bo to stalo. Potem pa zacnes delati na tem, da to dejansko dobis.

Lahko traja...

Jerry, kaj pa, če te želje nimaš, kljub temu,da si ekonomsko povprečno urejen? Kaj potem?
Se tebi zdi "naravno",da človek nima želje,da se osamosvoji, da gre na svoje itd.... ali meniš,da se za tem skriva lahko kakšna globlja "sled"?
Potemtakem lahko neka oseba zaradi neželje vedno ostane doma. Se ti zdi,da človek, ki ima samo eno življenje, slednje izkoristi tako,da živi pri svojih 35,43, 50 ali 70 doma? Ni to malce "nepopolna" življenska pot?

mertseger
05.01.2007, 12:55
Kdaj iti od doma.....takrat ko zbereš dovolj denarja da si privoščiš lastno stanovanje

Štrudl
05.01.2007, 14:18
okoli 15ih bo kar ok :shy:

lila5
06.01.2007, 16:52
Meni se zdi,da nekdo, ki jih ima 40 in ni še šel na svoje, bo za vekoma tam tudi ostal.
Seveda nočem nobenega obtoževati, ampak z vidika osebnostne rasti ( aa,kako sovražim ti dve besedi, ampak ne najdem trenutno boljšega načina za ppovedati ) je najbolje, da se upošteva pravilo " čim prej tem bolje". V skandinavskih državah baje začno že pri 18 hudo razmišjati o tem,da bi šli na svoje.
Prav tako se sam včasih zamišljam, zakaj so npr. cigani tako iznajdljivi.Jah, zato, ker jih že od majhnega vržejo na ulico in gredo po načelu "plavaj, če ne boš potonil". Zveni strašno, mogoče preveč strašno in nekatri mi bodo lahko očitali ,da je bolje iti korak za korakom.Se strinjam, ampak tudi sam vidim, kakšne težave imaš lahko kasneje zaradi tega, ker so te doma preveč "ujčkali in razvajali". Vzgoja, pot, ki naj bi ti jo kazali starši naj bi na koncu vendarle bila ta,da te naučijo samostojnega življenja. Seveda, včasih tudi za***ajo.
V glavnem tudi sam iz dneva v dan počasi razmišljam nekaj v tej smeri in po pravici se bojim, kako in kaj. Vem pa, da si res ne želim tega, da bi pri 40-ih bil še vedno doma. Ob sami misli me začne dušiti v prsih.

Ni nujno, da če si pri 40 doma, da te starši ujčkajo in razvajajo, kot sem rekla, vse je odvisno od posameznikov, ker vsak ima svoje razloge, da se odseli ali pa, da živi doma......ker, lahko rečemo potem tudi, da je ujčanje in razvajanje tudi to, da starši otroku pri 25 letih ali pa še prej kupijo stanovanje v centru Ljubljane (še prej, pri 18 letih pa novega golfa) in se potem otrok ima za popolnoma samostojnega in obtožujoče gleda tiste, ki pri 25 letih še živijo doma pri starših in se po njegovem nikakor nočejo osamosvojiti......

In jaz res ne vidim nič slabega v tem, da nekdo pri 40 živi doma pri starših, še manj pa razlog za obtožbo, da ni sposoben samostojnega življenja......saj ni nujno, da živi pri starših sam, lahko si ustvari že družino, pa pač živijo v skupnem gospodinjstvu.....

nattka
06.01.2007, 18:22
ampak jaz sem razumela da je naslov teme : kdaj prerezati popkovino ... kar pa verjetno ne pomeni teh, ki so si uredili dom v hiši svojih staršev ...

in sama tudi mislim, da tisti, ki pri zrelih letih ne čutijo želje ( ne govorim o možnostih) osamosvojiti se niso sposobni samostojnega življenja ...

mislim da je tema namenjena temu, da povemo izkušnje, kdaj smo sami prerezali popkovino in kako sploh niso bili lahki naši začetni koraki ...

in ja, sinu sem pomagala da kupi lastno stanovanje, ker je tako z ženo veliko bolj sproščen in smo vsi veliko bolj zadovoljni, kot če bi živeli pod isto streho ...
in nekako ugotavljam, da se razumemo bistveno bolje, kot se večina tistih, ki so zaradi finančnih koristi ostali pod isto streho ...
se je pač treba za nekaj let odreči se udobju hotela mama in začeti živeti svoje življenje ... le redki ohranijo svoj stari standard, povečini smo vsi začeli "od nule" ...

je pa res, da smo različni ...
eni vidijo možnosti, drugi pa ovire ...

nemehecat
06.01.2007, 19:46
nattka, jaz živim v svojem domu s svojo družino pod isto streho z mojimi starši, ampak smo se tako zmenili, da se pustimo pri miru in ne težino eden drugemu. Skupaj kosimo samo ob vikendih, pa še to na željo moje mame. Komaj čakam tudi, da bova finančno zmogla še poseben vhod v stanovanje, ki je že v planu in se z njim strinjamo vsi v hiši. Srečo imam namreč, da imam take starše, ki razumejo, da si želimo bit sami.
Drugače pa, ni hujšega kot poročit dedca, ki je do štirdesetega leta živel pri mami. Takrat se praktično poročiš še z njegovo mamo.

nattka
06.01.2007, 19:54
nattka, jaz živim v svojem domu s svojo družino pod isto streho z mojimi starši, ampak smo se tako zmenili, da se pustimo pri miru in ne težino eden drugemu. Skupaj kosimo samo ob vikendih, pa še to na željo moje mame. Komaj čakam tudi, da bova finančno zmogla še poseben vhod v stanovanje, ki je že v planu in se z njim strinjamo vsi v hiši. Srečo imam namreč, da imam take starše, ki razumejo, da si želimo bit sami.
Drugače pa, ni hujšega kot poročit dedca, ki je do štirdesetega leta živel pri mami. Takrat se praktično poročiš še z njegovo mamo.

pravzaprav je bil moj point drugje ... a čestitam ...:2thumbs:

clea
06.01.2007, 19:59
jst si nekak tud ne predstavljam, da bi bla poročena in bi s svojo familijo živela skupaj pod eno streho s starši, pa se z njimi drgač čist uredu razumem. Ampak vsak po svoje. Če maš prostorske možnosti konc koncev tud to ni tolk hudo.

čudežni
07.01.2007, 16:02
Ni nujno, da če si pri 40 doma, da te starši ujčkajo in razvajajo, kot sem rekla, vse je odvisno od posameznikov, ker vsak ima svoje razloge, da se odseli ali pa, da živi doma......ker, lahko rečemo potem tudi, da je ujčanje in razvajanje tudi to, da starši otroku pri 25 letih ali pa še prej kupijo stanovanje v centru Ljubljane (še prej, pri 18 letih pa novega golfa) in se potem otrok ima za popolnoma samostojnega in obtožujoče gleda tiste, ki pri 25 letih še živijo doma pri starših in se po njegovem nikakor nočejo osamosvojiti......

In jaz res ne vidim nič slabega v tem, da nekdo pri 40 živi doma pri starših, še manj pa razlog za obtožbo, da ni sposoben samostojnega življenja......saj ni nujno, da živi pri starših sam, lahko si ustvari že družino, pa pač živijo v skupnem gospodinjstvu.....


Lila5, če nekdo živi pri starših, ima ustvarjeno družino oz. živijo v skupnem gospodinjstvu, potem je to malce drugače kot, če nekdo pri 40. ima podobno razmišljnaje kot pri 20-ih in živi pri starših, kjer ga strežejo "od spredaj in zadaj". Ja, poznam kar nekaj ljudi, ki so si pri starših uredili svoj dom, čeprav sem bolj zagovornik tega,da je najboljše, da se gre na svoje, če imaš za to možnost.
Vsekakor imaš prav,da je vse odvisno od posameznika. Od nas samih je v večinski meri odvisno to,kako bomo živeli življenje.
Starši lahko kupujjeo otroku pri 25-ih stanovanje, avto itd....Nimam nič proti. Je pa razlika v temu, če ti je stanovanje ali avto ali bilokaj podarjeno ali pa moraš ti s svojim trudom, muko, iznajdljivostjo.... priti do tega.Verjamem,da bo tisti, ki je sam nekaj naredil, ustvaril bolj spoštoval trud kot tisti, ki mu je bilo vse to prešparano.

lila5
07.01.2007, 17:40
Sama vseeno ne vidim razlike, če živi pri starših samski človek, pa naj je to moški ali ženska.......ali pa živi pri starših človek, ki si je ustvaril družino.......razlike ne vidim v tem "streženju od spredaj in zadaj"......zakaj bi moral imeti človek, ki je samski pri 40 zato, ker živi pri starših podobno razmišljanje kot 20 letnik, če pa ima družino in živi pri starših pa je takoj "zrel" 40 letnik......:dontknow:

Izgleda pa, da je pomen tega "kdaj prerezati popkovino" zelo širok in ga vsak drugače razume......jaz razumem pomen prerezanja popkovine tako, da si človek ustvari svoje življenje, ki mu ustreza, pa naj je to s partnerjem in družino ali pa sam, bodisi v hiši svojih staršev ali pa na svojem (tudi v skupnem gospodinjstvu s svojimi starši marsikateri samski moški ali ženska lahko normalno funkcionira kot odrasel človek brez tega, da bi se mu streglo od spredaj in zadaj in da bi bil razvajenček)......po drugi strani pa popkovine čisto nikoli ne prerežemo, tudi če ne živimo skupaj s svojimi starši......marsikdaj prosimo starše za pomoč in smo dostikrat zelo odvisni od njih.....samo sami se radi bahamo s tem, da smo prerezali popkovino že pri 25 (to, da nam stariši pazijo otroke, da so nam pomagali pri nakupu stanovanja, avta, to pa ne šteje, važno je le, da navzen izgleda, da smo prerezali popkovino) in zviška gledamo na tiste, ki pri 35 tega še niso storili in so ostali doma pri starših in če so pri teh letih še samski so pa itak navadni razvajenčki, mamini sinčki, atekove hčerkice......

nemehecat
07.01.2007, 17:49
men se zdi, da je pa tudi razlika med biti razvajen in biti samostojen. Če ti starši kupijo stanovanje in avto, si lahko razvajen, ampak še vedno samostojen, če opraviš vse kar je treba sam. To pomeni, da ti mama ne kuha, pospravlja in pere, po možnosti daja žepnino - ampak da vse opraviš sam, živiš samostojno, ampak ker si mamin sine, ti pač kupijo kar hočeš.
Medtem je pa nekdo lahko skromen, ni materialno razvajen, ampak pri 40 letih pride iz službe domov, tam ga že čaka mama s kosilom, mu opere in zlika perilo, pospravi postlo...
Mislim, da je problem v tem, da smo najbolj dovzetni za spremembe v mladosti. Kasneje si oblikujemo življenjske navade, ki se ne spreminjajo več tako, kot o smo bili mladi, življenje se namreč umiri. Tako si pridobiš en način življenja in če je kaj drugače rataš kar živčen - ker npr. mame ni doma, da bi postregla kosilo, ali pripravila čiste nogavice. In ponavadi je tako, da ko dobi tak tip žensko, ona ne zna tako skuhati kot mama, nima časa, da pričaka in postreže kosilo, na drugačen način zlaga perilo, ni tako dovzetna na prah pod posteljo, si želi premikati predmete o hiši, ki tam stojijo že 15 let...Seveda en tip pri 40 ne more enako sprejet takih sprememb, kot nekdo pri 20, ki še nima izoblikovanih navad. Zato ostane mama za takega tipa itak najboljša, ker mu skuha tisto, kar je vajen in naredi tako, kot ve, da mu paše. Evo, zato mislim, da je pomembno, kdaj prerežeš popkovino.

čudežni
07.01.2007, 19:27
men se zdi, da je pa tudi razlika med biti razvajen in biti samostojen. Če ti starši kupijo stanovanje in avto, si lahko razvajen, ampak še vedno samostojen, če opraviš vse kar je treba sam. To pomeni, da ti mama ne kuha, pospravlja in pere, po možnosti daja žepnino - ampak da vse opraviš sam, živiš samostojno, ampak ker si mamin sine, ti pač kupijo kar hočeš.
Medtem je pa nekdo lahko skromen, ni materialno razvajen, ampak pri 40 letih pride iz službe domov, tam ga že čaka mama s kosilom, mu opere in zlika perilo, pospravi postlo...
Mislim, da je problem v tem, da smo najbolj dovzetni za spremembe v mladosti. Kasneje si oblikujemo življenjske navade, ki se ne spreminjajo več tako, kot o smo bili mladi, življenje se namreč umiri. Tako si pridobiš en način življenja in če je kaj drugače rataš kar živčen - ker npr. mame ni doma, da bi postregla kosilo, ali pripravila čiste nogavice. In ponavadi je tako, da ko dobi tak tip žensko, ona ne zna tako skuhati kot mama, nima časa, da pričaka in postreže kosilo, na drugačen način zlaga perilo, ni tako dovzetna na prah pod posteljo, si želi premikati predmete o hiši, ki tam stojijo že 15 let...Seveda en tip pri 40 ne more enako sprejet takih sprememb, kot nekdo pri 20, ki še nima izoblikovanih navad. Zato ostane mama za takega tipa itak najboljša, ker mu skuha tisto, kar je vajen in naredi tako, kot ve, da mu paše. Evo, zato mislim, da je pomembno, kdaj prerežeš popkovino.

Se strinjam z napisanim, posebej tisto z modrim. :2thumbs:
Tudi sam sem zagovornik čimprešnjega prerezanja popkovine.

čudežni
07.01.2007, 19:30
Sama vseeno ne vidim razlike, če živi pri starših samski človek, pa naj je to moški ali ženska.......ali pa živi pri starših človek, ki si je ustvaril družino.......razlike ne vidim v tem "streženju od spredaj in zadaj"......zakaj bi moral imeti človek, ki je samski pri 40 zato, ker živi pri starših podobno razmišljanje kot 20 letnik, če pa ima družino in živi pri starših pa je takoj "zrel" 40 letnik......:dontknow:

Izgleda pa, da je pomen tega "kdaj prerezati popkovino" zelo širok in ga vsak drugače razume......jaz razumem pomen prerezanja popkovine tako, da si človek ustvari svoje življenje, ki mu ustreza, pa naj je to s partnerjem in družino ali pa sam, bodisi v hiši svojih staršev ali pa na svojem (tudi v skupnem gospodinjstvu s svojimi starši marsikateri samski moški ali ženska lahko normalno funkcionira kot odrasel človek brez tega, da bi se mu streglo od spredaj in zadaj in da bi bil razvajenček)......po drugi strani pa popkovine čisto nikoli ne prerežemo, tudi če ne živimo skupaj s svojimi starši......marsikdaj prosimo starše za pomoč in smo dostikrat zelo odvisni od njih.....samo sami se radi bahamo s tem, da smo prerezali popkovino že pri 25 (to, da nam stariši pazijo otroke, da so nam pomagali pri nakupu stanovanja, avta, to pa ne šteje, važno je le, da navzen izgleda, da smo prerezali popkovino) in zviška gledamo na tiste, ki pri 35 tega še niso storili in so ostali doma pri starših in če so pri teh letih še samski so pa itak navadni razvajenčki, mamini sinčki, atekove hčerkice......


Lila5,ni nujno,da je nekdo, ki je star 40 in živi pri starših takoj okronan za staršinega razvajenca. Se strinjam.
Želel sem le povedati nekaj in sicer:" Če imaš ti na izbiro oditi od doma in na svoje recimor pri 30-ih ali biti pri starših v 40-ih, katero varianto boš izbrala?

lady_lucifer
08.01.2007, 09:48
okej, ce zivis v svojem stuku, svoj vhod in to...ajde, to je za mene pogojno okej (odvisno od vsake posamezne situacije). mi je pa ful zgreseno recimo to, da "otroci" tako ali drugace vlagajo v bajto svojih starsev. pa zdej ne mislim, da si nekdo kupi lcd tv za u svojo sobo....ampak recimo da krijes stroske raznih popravil, nadgradenj, nabavljas pohistvo, urejas prostore...ma zakaj? sploh je to zgreseno, ce so "otroc" ze starejsi...recimo 30-35 let. zame to pomen, da bodo celo zivljenje doma. in ja, ce bi si iskala partnerja in bi srecala tipa, ki pri svojih 40ih se zivi doma, bi ga odpikala, ja:D

lila5
08.01.2007, 15:07
Lila5,ni nujno,da je nekdo, ki je star 40 in živi pri starših takoj okronan za staršinega razvajenca. Se strinjam.
Želel sem le povedati nekaj in sicer:" Če imaš ti na izbiro oditi od doma in na svoje recimor pri 30-ih ali biti pri starših v 40-ih, katero varianto boš izbrala?

Katero varianto bo kdo izbral je spet odvisno od vsakega posameznika in njegovih zmožnosti, želja, zahtev.......jaz pa ne morem več izbirati, ker sem izbrala že pred 10 leti (če ne štejem študija) in si kar nekaj časa že sama perem, zadnja leta pa mi kuhajo pretežno kuharice v gostilnah, kamor hodim na kosilo, med vikendom pa jih zamenja večinoma moj dragi......sem zamenjala eno popkovino za drugo........;)

nemehecat
14.01.2007, 09:57
okej, ce zivis v svojem stuku, svoj vhod in to...ajde, to je za mene pogojno okej (odvisno od vsake posamezne situacije). mi je pa ful zgreseno recimo to, da "otroci" tako ali drugace vlagajo v bajto svojih starsev. pa zdej ne mislim, da si nekdo kupi lcd tv za u svojo sobo....ampak recimo da krijes stroske raznih popravil, nadgradenj, nabavljas pohistvo, urejas prostore...ma zakaj? sploh je to zgreseno, ce so "otroc" ze starejsi...recimo 30-35 let. zame to pomen, da bodo celo zivljenje doma. in ja, ce bi si iskala partnerja in bi srecala tipa, ki pri svojih 40ih se zivi doma, bi ga odpikala, ja:D

zame ni moglo bit pogojno - če se nebi tako odločila, bi še danes imela v hiši samo svojo sobo, tip bi pa še zmeraj hodil zvečer domov, ali še slabše, prespal bi pri meni in zjutraj jedel v kuhinji z mojimi starši. V tem primeru bi tudi jaz pri 35 - ih še živela s starši, ker prej nebi mogla priti do lastnega stanovanja.
Glede vlaganja v bajto - mi vlagamo v tisto, od česar imamo mi korist. To pomeni, da si pohištvo sama kupujeva. Bolj problematično se mi zdi, da moraš vprašati starše za dovoljenje za vsako stvar, ki jo prineseš v hišo.
V bistvu mi živimo kot v bloku - s to razliko, da pač nimamo drugih sosedov v hiši.

ain
14.01.2007, 10:19
Jaz pa misli, da je vsaj zacasna odselitev (cetudi se potem vrnes - ampak sem ne steje "odselitev" v casu studija, ko se na 1 ali 2 tedna vracas domov) potrebna zato, da posameznik socialno in custveno odraste.
Kdaj? Se strinjam z lady lucifer - ko si sposoben (ekonomsko).
s tem se pa strinjam, nekak se navadiš da znaš preživet tud sam, da ti ne bo noben skuhal kosila, opral poode... zihr je to dobra šola

Cavallo
14.01.2007, 10:44
Ma dokler se zastopiš in ti dajo mer in da vse štima je kul. Ko ti pa enkrat dojadi in ti nonstop neki sikajo potem sam bejš. Jest bom to vsak čas naredu ker mam povn k. tega. Nonstop neki ... Pomojem se je tut za vprasat kdo ima takrat vecje probleme ko gre otrok od hise. Starsi ali otrok ? Men se zdi da veckrat starsi. Pomojem

ain
14.01.2007, 10:55
ma ne vem če rata povsod napeto... js sm prepričana da mene neb nikoli vrgli s hiše... se pač preveč razumemo. ko bom pa čutla potrebo bom šla, seveda v kombinaciji še z nekaterimi drugimi dejavniki, npr. če bom mela kam it:D

Cavallo
14.01.2007, 10:58
Ma sej ne da se kregas ampak da ti zacnejo morit, itd. Da te nonstop sprasuje ce kej rabis, da ti nonstop neki po glavi skace.... ze to je dost. Ma sej nevem :) Jest ne prensem tega ker potem nimas nic miru ....

ain
14.01.2007, 11:00
a dej... a poglavi ti ne skačejo celo življenje z enako jakostjo?
mogoče si jim pa postal prenaporen:D

nemehecat
14.01.2007, 11:04
Ma sej ne da se kregas ampak da ti zacnejo morit, itd. Da te nonstop sprasuje ce kej rabis, da ti nonstop neki po glavi skace.... ze to je dost. Ma sej nevem :) Jest ne prensem tega ker potem nimas nic miru ....
se strinjam s tabo, včasih so starši sitni, ker pretiravajo v želji, da bi ti pomagali. Ko sem rodila, sem takoj povedala, da ne želim, da mi hodijo gor težit za vsak kos kruha in če bom kaj rabila, bom sama rekla. Moram rečt, da so se tega zelo držali in tudi zdaj lahko mine cel teden, da starši ne prestopijo praga našega stanovanja.

Cavallo
14.01.2007, 11:13
Jest si pa ravno na podstresju rihtam stanovanje in se prov boijm kaj bo :/ Mislim da mora bit pa clovek zaklenjen da ima mir pred nekom je pa katastrofa :/ Upam da se mi bo izslo ker drugace pa nevem kaj bom. Ravno dans zjutraj me je mat spet zacela terorizirat in se mi je skoraj spelalo. :/

Cavallo
14.01.2007, 11:15
a dej... a poglavi ti ne skačejo celo življenje z enako jakostjo?
mogoče si jim pa postal prenaporen:D

Jaz manj govorim z njimi boljse se pocutim, tako da prenaporen nevem ce sem jaz njim .... Hocem ljubi mir in nic drugega. Samo to.

ain
14.01.2007, 14:04
ljubi mir na njihovem ozemlju..nope