Dlančnik (PDA)

Poglejte polno različico : izguba kosmatega prijatelja


agalis
26.01.2006, 07:35
Izgubila sem dolgoletno najboljso prijateljico, goldenko Taso...
Naj ji bo lahka zemljica in naj v pasjih nebesih najde polno
priboljskov, nekoga, ki ji bo pekel palacinke, nekoga, ki ji bo
non stop metal zogice, kaksnega cednega psa za prebutat...

....pa nekoga, ki jo bo stisnil k sebi namesto mene...

Smarty
26.01.2006, 07:41
:(

Ja, naj ji bo lepo...

:)

bobi
29.01.2006, 21:37
Naj ti bo v tolažbo

http://indigo.org/rainbowbridge_ver2.html

Moje sožalje

smejko
02.02.2006, 16:33
saj bo vse ok, zagotovo imaš koga ki ti bo pomagal
če je bila samica in je imela mladičke naj ti bo v tolažbo, da nisi edina, ki je izgubila nekoga:wink: :wink:

doody
28.02.2006, 19:37
Moje resnično iskreno sožalje.Tudi mene čaka kmalu nekaj podobnega.Eden mojih psičkov,je namreč star 14 let.

Katrin
28.02.2006, 21:19
Boga, a je bila kej bolana?

Mi smo tudi imeli pred pol leta isto situacijo... :sad:

bico
28.02.2006, 21:41
:sad: :sad: :sad: :sad: :sad: :sad: :sad: :sad: :sad: :sad: :sad: :sad: :sad: :sad: :sad:

ponga
01.03.2006, 17:27
Izgubila sem dolgoletno najboljso prijateljico, goldenko Taso...
Naj ji bo lahka zemljica in naj v pasjih nebesih najde polno
priboljskov, nekoga, ki ji bo pekel palacinke, nekoga, ki ji bo
non stop metal zogice, kaksnega cednega psa za prebutat...

....pa nekoga, ki jo bo stisnil k sebi namesto mene...


:disapp:
žal mi je...

ponga
01.03.2006, 17:48
ravno sem zvedu da ni več ene od mojih muc hrabro ali pa neumno je branila mladičke pred potepuškim psom:sad: :sad: :nonono: :nonono: :nonono: :nonono: :sad: :sad: :sad: :sad:
lp dkivi

ojoj :disapp:
žal mi je, dkivi :disapp:

freya
01.03.2006, 20:08
našo činčilo, ki je bila z nami celih 13 let, smo tudi pokopali pod skalco
verjetno jo je izdala starost
:disapp:

ain
01.03.2006, 21:40
pa ne da se usi počas pripravljamo na nek tacga...
sam nekako nočeš mislit na to, sploh če maš žival 10 let in več..:disapp:

Davor
03.03.2006, 13:43
Izgubila sem dolgoletno najboljso prijateljico, goldenko Taso...
Naj ji bo lahka zemljica in naj v pasjih nebesih najde polno
priboljskov, nekoga, ki ji bo pekel palacinke, nekoga, ki ji bo
non stop metal zogice, kaksnega cednega psa za prebutat...

....pa nekoga, ki jo bo stisnil k sebi namesto mene...

Hmmm.....celo smrt je zmotljiva:nonono:

Snowblind
08.03.2006, 09:48
mi je iskreno žal
sm meu isto situacijo lani in mi je iskreno žal
in upam da je res tisti rainbow bridge

JstSama
15.03.2006, 19:28
Če imaš hišnega ljubljenčka, je treba pričakovat, da bo enkrat umrl. Ni kej za naredit ... :sleepy:

ponga
15.03.2006, 19:50
Če imaš hišnega ljubljenčka, je treba pričakovat, da bo enkrat umrl. Ni kej za naredit ... :sleepy:

To je res. Ampak, ko se zgodi, so take razumske razlage kaj slaba tolažba... :nonono:

Snowblind
20.03.2006, 19:55
Če imaš hišnega ljubljenčka, je treba pričakovat, da bo enkrat umrl. Ni kej za naredit ... :sleepy:

lahko je teb moralizirat ampak očitno ne veš kako je

JstSama
24.03.2006, 19:54
To je res. Ampak, ko se zgodi, so take razumske razlage kaj slaba tolažba... :nonono:


Sori za razumsko razlago. :dontknow:


Moje sožalje. :sleepy:

caramia
05.04.2006, 18:42
Ja, kar šla je ... danes tudi naša "Mufka", zlata prinašalka sreče. Sem v posebnem stanju, za marsikoga smešnem ... Jokala sem bolj kot za babico, sram me naj bo.

Bila je najsrečnejši pes pod milim nebom. Spremljala me je od otroštva, preko težavnih let, do odraslosti. Nič ni vzela, samo dajala je. Rada bi verjela, da sem ji dostojno stala ob strani. Grozno boli, kadar si odgovoren za življenje, pa čeprav pasje, in se moraš odločiti, kdaj ga bo konec. Brez bolečine ... je zdaj, zdaj je že mimo. No ja, nebesa so v naših srcih, bi rekla. Zato iz srca, draga P.: tvoja sedmina bo moj spomin. Bodi pridna, tako kot si vedno bila.

Hov!

ponga
05.04.2006, 19:00
Ja, kar šla je ... danes tudi naša "Mufka", zlata prinašalka sreče. Sem v posebnem stanju, za marsikoga smešnem ... Jokala sem bolj kot za babico, sram me naj bo.

Bila je najsrečnejši pes pod milim nebom. Spremljala me je od otroštva, preko težavnih let, do odraslosti. Nič ni vzela, samo dajala je. Rada bi verjela, da sem ji dostojno stala ob strani. Grozno boli, kadar si odgovoren za življenje, pa čeprav pasje, in se moraš odločiti, kdaj ga bo konec. Brez bolečine ... je zdaj, zdaj je že mimo. No ja, nebesa so v naših srcih, bi rekla. Zato iz srca, draga P.: tvoja sedmina bo moj spomin. Bodi pridna, tako kot si vedno bila.

Hov!

žal mi je, caramia... :( :( :(

mmmm
05.04.2006, 19:10
Žalostna tema....

Saj ne vem kaj naj bi napisala. Sem bila v tej lani konec poletja...tako da popolnoma razumem...

Tako da žal mi je caramia, in pa tudi vsem ostalim, kateri bodo še izgubili svoje ljubljenčke in brali tole temo.

PARIS HILLTON
21.04.2006, 17:50
Najbolj žalostna tema kar sem jih kdaj videla!:(

Iskreno sožalje vsem, ki ste izgubili svoje ljubljenčke!!!

Meni se to še ni zgodilo, vendar se že pripravljam in sicer moj prvi kuža Nero je star že 16let in na srečo se še vedno kar dobro drži, če izpostavim, da težje hodi.:dontknow:
Res je moj najboljši prijatelj in ko me je resnično že začelo lansko leto stiskati v srcu (ko je dopolnil 15let), da ga bom verjetno kmalu izgubila sem si omislila še enega kužija, tako da nebom na koncu ostala čisto sama in nekateri pravijo, da ti je potem lažje :dontknow: , (to bomo pa še videli).
Že ob sami misli, da enkrat Nerčija nebo več, mi gre na jok!:( :( :(

Vendar zaenkrat imam kar dva najboljša prijatelja, prikupna kužka, ki me neskončno osrečujeta! Oba imam enako najnajraje! :approve:

Še enkrat vsem, ki ste izgubili ljubljenče iskreno sožalje! :( :( :(

PARIS HILLTON
21.04.2006, 17:55
Naj ti bo v tolažbo

http://indigo.org/rainbowbridge_ver2.html

Moje sožalje

Res so me ob kliku na to stran oblile krokodilje solze:( , vendar je hkrati tako zelo zelo lepo in vzpodbudno:shy: !

Bravo, res lepo od Bobi za tole dodano stran!:shy:

Vsem :kisses:

Rush
21.04.2006, 17:58
paris:kisses: :kisses: :kisses: :kisses: :kisses: :kisses: :kisses: :kisses: :blush:

beltrams
29.04.2006, 10:45
http://www2.shrani.si/files/nickeyna469080.jpg

Tudi mi smo pred par dnevi izgubili naso Nicky, staro komaj dve leti in pol. Najprej je izgubila leglo sestih mladickov zaradi neznanega udarca v predel trebuha, nato je se sama poginila po dveh dneh, kljub vsej pozrtvovalnosti veterinarja in nas, da bi jo obdrzali pri zivljenju.:sad:

PARIS HILLTON
29.04.2006, 17:09
http://www2.shrani.si/files/nickeyna469080.jpg

Tudi mi smo pred par dnevi izgubili naso Nicky, staro komaj dve leti in pol. Najprej je izgubila leglo sestih mladickov zaradi neznanega udarca v predel trebuha, nato je se sama poginila po dveh dneh, kljub vsej pozrtvovalnosti veterinarja in nas, da bi jo obdrzali pri zivljenju.:sad:


Kako nepravično!!!!
Tako luštkana pa mlada :sad: :sad: :sad:

Iskreno sožalje! :sad:

ponga
30.04.2006, 09:45
http://www2.shrani.si/files/nickeyna469080.jpg

Tudi mi smo pred par dnevi izgubili naso Nicky, staro komaj dve leti in pol. Najprej je izgubila leglo sestih mladickov zaradi neznanega udarca v predel trebuha, nato je se sama poginila po dveh dneh, kljub vsej pozrtvovalnosti veterinarja in nas, da bi jo obdrzali pri zivljenju.:sad:

boga kužika. :(
žal mi je, beltrams...

soncnica
12.01.2007, 08:57
kako ste se "spopadli" z dejstvom, da po xx letih ne rabis vozit psa ven, da ga ni več vsako noc ob tebi, da ni bitja k prilaufa k tebi ko prides domov...od danes se bom s tem spopadala...
fenks...

Teo
12.01.2007, 09:22
uh, tamalga ni več? zgleda, da je cajt da si dojenčka omisliš...:)


glavo gor, pa druzga nabavi. jst sem se nehal sekirat, ko sem en kup mačk menjal. pes pa še vedno ustraja, čeprav je že 14let star.

HOLLAND
12.01.2007, 09:27
Čimprej si priskrbi drugega, čeprav bo vseeno en čas težko.

soncnica
12.01.2007, 09:55
hm...sam pozabla napisat, da drug kuža ni opcija...:nonono:

Goody
12.01.2007, 14:16
zakaj pa ni opcija?
težko je prebolet tako kot vsako smrt ... a ostanejo lepi spomini ;)

psa imaš zelo dolgo ponavadi in težko se je odvatiti vsakodnevnih in dolgoletnih navad, kot so skupni sprehodi in skakanje ob prihodu domov, zgriženi copati ... vse to sem preveč pogrešala, zato smo si čez nekaj časa omisili vseeno novo pasjo prijateljico. In mamo se fino ;)

aja moje sožalje...

Lencka
12.01.2007, 15:41
Soncnica, moje sozalje. :(
Mogoce bo kruto, kar bom napisala, ampak vseeno... Kratkorocno ne pomaga nic, tudi drug pes ne. Jaz sem imela dva, pa macke pa pajke pa vsega boga :D , ampak ko je kuzl'ca mrcala, je bilo obupno, in te cisto razumem.
Ampak malce dolgorocneje (ko prva zalost mine) pa drug ljubljencek res lahko pomaga. Ce pes res ni opcija (zakaj ne?), pa mogoce macka... Zjokat se je treba, pa najt nov kozuscek za bozat. Nikakor pa se zaradi zalosti ne zapri pred novimi stiri- ali kolikorkolize-nozci.

Teo, jaz vseh mack sploh vec ne znam nastet, pa mi je bilo letos spomladi, ko je avto "vzel" zadnjo, vseeno enako hudo... ker je bila pac nekaj posebnega, ko vse druge.

Tanatie
12.01.2007, 17:45
ti bom povedal iz svoje izkusnje. moj prejsnji kuza (Sej - ime je dobil tako, da me je nekdo vprasal kako mu bo ime in sem zacel Jah, sej, sej, sej (hotel sem reci sej mu lahko damo ime doma, pa me je vmes prekinil in rekel) ja pol nej bo pa Sej) je umrl ko je bil star 12 let. do zadnjega dne ni pokazal da bi blo kej narobe z njim, mel sem ga pa od 5. leta naprej. verjemi, da je bil enakopraven clan druzine...za bozic je dobil darilo, spal je na postelji itd...en dan se je ulegel in ni mogel vec vstati...ko smo ga pejlali k veterinarju, naj mu pomaga je zacel nastevati kaj vse je narobe z njim. prazne zile, votle kosti, rak...ampak do zadnjega dne je tekel naokoli. ni nam preostalo drugega kot da smo mu dali injekcijo. vedno kadar je moral k veterinarju, je tocno vedel kje je in se je vedno bal, takrat pa ni od sebe spustil niti glasu in mislim, da je tocno vedel kaj se dogaja. bil sem z njim, ko mu je veterinar obril nogo, ko mu je dal injekcijo, ko je nehal dihati. mislil sem da se mi bo utrgalo...ne vem ce sem kdaj prej in kdaj kasneje jokal s tako ihto...pa enako je blo s celo familijo,,,ko je bret prvic prisel domov in zagledal prazno posteljo je zacel jokati, mama je komaj pripeljala domov, oce cel dan ni vstal s postelje...ko je nehal dihati, sem vedel tocen trenutek, ko ga ni bilo vec, kar naenkrat je ostala samo praznina. (to je bil mimogrede zadnji korak, ki me je potisnil med ateiste, ker mi je ta praznina rekla brez dvoma da ni posmrtnega zivljenja in da ni boga pa ce si ga se tako mocno zelim). rekel sem da ne bom mel nikoli vec nobenega psa. ko sem po enem tednu prisel domov s sole, sta me starsa poklicala v dnevno sobo. tam je bil en majhen crn dobermancek, mala kepica. v tistem trenutku sem ju zasovrazil iz dna srca, v glavi sem si govoril, naj se raz****im, naj ga ne sprejmem, nikoli vec psa. ampak ko sem si to govoril, sem ga zraven tudi gledal. bil je majhna prestrasena crna kepica. na ploscicah mu je drselo, tko da je mogu skos popravljat tacke, da ni zdrsnu, obenem si pa ni upal premakniti se, ker je bil tok prestrasen. in si nisem mogel pomagati, da se ne bi nasmejal iz dna srca in ga zacel bozati. ze tisto noc je spal pri meni (kasneje smo mu dali ime Šap, ker je mel ful ogromne opletajoce sape).
nikoli ga ne bo nadomestil, ampak mi pa tudi nikoli ne bo zal, da smo ga sprejeli medse.

pa se to kar se mack tice. verjetno je pri marsikomu drugace ampak jst sem ful dog-person in mi macka ne pomeni nic posebnega...mislim, mam jih rad in vse to ampak se nikoli ne bom mogel navezati na macko tako kot na psa. smo pa, ko je bil pes (šap) star 5 let, odnesli v zavetisce neko hrano, ker je ni maral. in tam sta se starsa odločila met se macko. najprej sta dala psa v avto (mene spet ni blo doma) macko (Liza, ker se nonstop lize...ceprov ce bi blo po mojem bi bla Clio/Clea/Klio/Klia ker mi zgleda prava za to ime) pa sta jo presetala po hisi, da so se stvari navzele njenega vonja in ko smo psa spustil po pol ure not, je bil malo zivcen zraven nje, ni vedel kaj naj bi pocel z njo, ampak sta se po treh dneh navadla drug na druzga pa sta zdej najboljsa prjatla, se umivata, pazita drug na drugega (ce macka zamjavka zunaj, bi pes najraje sel cez steno, samo da bi bil takoj pri njej), macka se sprehodi cez njega, ko on spi itd...v glavnem sem pa hotu povedat, da ceprov so macke lepo cuddly in fluffy, ceprov so kul za crkljat, se po mojem na macko ne bi mogel nikoli tako oprat kot sem se na psa, ko mi je umrl prvi pes...tko da ti tut jst priporocam drugega psa, ceprov se ti zdi, da s tem izdas spomin na prvega...razen ce mas kak drug razlog?

clea
12.01.2007, 19:11
Sončnica sožalje tudi z moje strani.
Sama to doživela ko je bila psička stara komaj nekaj tednov in je bilo že to dovolj hudo, sploh si ne morem predstavljat kako se počutiš po več letih.
Ampak sej veš čas zaceli vse rane, pa bo tud to, žalost bo minila, ostalo pa ti bo veliko lepih spominov.
mogoče ćez nekaj časa kak nov kuža, sam ne na silo, boš že začutla, če bo kdaj pravi čas.

soncnica
12.01.2007, 21:18
zakaj ne drugega psa?zato, ker nevem ce bi bla prpraulena nadaljnih xx let skrbet zanj(naj omenim, da za Arisa - do danes mojga psicka, bi bla se vsaj xx let, brez tezav)...namrec -bil je druzinski pes , vendar sem ga pac vseh 12 let samo jaz vozila na sprehode 3x na dan(tak je bil dogovor prvi dan, ko smo ga dobili) in sem zdaj ze tolko stara, da bo prišel cas dolocenih sprememb v zivljenju-(pocasi!), od redne zaposlitve, selitve, cez nekaj let otroka , itd., tako da...nevem-psa si ne bom kupila sem se odločila, pravtako moji doma.
drgac pa...hvala vam:kisses:

soncnica
12.01.2007, 21:25
aja...sem čist "dog person", tko da mačke nebi mela...sploh.

popka
12.01.2007, 22:08
sončnica:(

tanatie, ob prebiranju tvoje zgodbe o sej-u, mi je šlo pa kr na jok.

lady_lucifer
12.01.2007, 22:09
sončnica:(

tanatie, ob prebiranju tvoje zgodbe o sej-u, mi je šlo pa kr na jok.

ej men isto...brez heca...

popka
12.01.2007, 22:10
ej men isto...brez heca...

tokrat se tut jest nism hecala.

Katrin
12.01.2007, 22:18
Meni je še sedaj hudo, ko pomislim na našo kuzlico... takrat je bila pa cela travma.

popka
12.01.2007, 22:21
jest sploh nočem pomislt, da bi se to zgodil kužici, k sicer živi pr mami, sam jo mam ful rada....je pa že precej stara in pomoje se bo kmal zgodil neizogibno:(

Teo
12.01.2007, 23:29
heh ja, psi majo pač omejeno dobo trajanja. to morš pričakovat... kar je nad 10 let, je kul.
to sicer ne velja za vse, ker moj ne kaže nekih hudih znakov staranja, razen da ga vseke tolko kolki jeebejo.. ga je pa že dvakrat povozilo in sam neki čudni logiki se loh zahvalim, da je še tle.

soncnica
13.01.2007, 07:39
se mi zdi lazje, da se imas cas poslovit od kužka, ...kakor da ga al avto povozi,....Namreč našega smo dali uspavat sami(nekako je bila najboljša opcija)drugace pa je bil tudi naš kljub 12 letom v dobri kondiciji, razigran...sam- veterinar je reku:lahko smo egoisti ljudje, do neke meje, potem pa moras "pomagat" psu...

čudežni
13.01.2007, 07:54
Soncnica, moje sožalje.
Čeprav se za nekatere zdi mogoče čudno, tudi sam trdim,da postanejo živalce del družine in se nan jih navežemo.
Nimam nič za povedati, kajti menim,da je Tanatie res super napisal svoj pogled ,izkušnjo itd...
Kljub temu,da bo mogoče res težko,da se človek lahko počuti slabo, priporčam, da si poiščeš novega štirinožnega prijatelja.Če ne zaradi drugega tudi zaradi tega, da recimor daš možnost nekemu psu, ki je v zavetišču,da resnično občuti življenje.
Jaz nisem imel psa, sem pa velik ljubitelj mačk.:) Mogoče tudi zaradi tega, ker sem imel že parkrat nevarne izkušnje z njimi,saj so v svojem bistvu psi v družini zveri ( se motim ?).

Katrin
13.01.2007, 08:24
Ko ti pes umre je tako, kot bi ti umrl član družine, še posebno, ker se ponavadi cela družina prilagaja malemu terminatorju - urnik, kdaj bo kdo doma, kaj bo mrcina jedla, kam se gre na morje itd. :)

BojanI
13.01.2007, 09:28
Meni je še sedaj hudo, ko pomislim na našo kuzlico... takrat je bila pa cela travma.

Imamo psičko Oko, maltežanko, stara že 15 let, še vedno igriva kot prvi dan. Zadnje čase opažamo da slabše vidi, sliši tudi že slabo, drgač pa kot nova :) . Mal se pa 'pripravljamo' da se mogoče nekega dne ne bo več zbudila, kar bi bilo najlepše, predvsem zanjo. Potem pa drug psiček, da ali ne, to bo še vprašanje :nonono:

lp,Bojan

Tanatie
14.01.2007, 03:07
popka, lady, cudezni, hvala :kisses:

sem pa hotel se to pripomnit, ker je soncnica rekla da je lepse, ce se lahko pripravis in mu das injekcijo. moj jo je sicer dobil, samo kot sem rekel, je nekega dne se ulegel in ni vec vstal. peljali smo ga k veterinarju, da bi mu dal kake tablete al pa kej podobnega, pa mu je dal injekcijo. tko da sta v mojem primeru brat in oce ostala doma in to zvedla sele ko sva prsla ze domov, tko da se nismo mogl pripravit, sicer pa mislim da se nikakor ne bi mogel pripraviti na to...ce ze vsi omenjate jok, gre tudi meni se danes (po 6h letih) na jok, ko pomislim na celo stvar. sicer pa soncnica, ce je to razlog, kar si napisala, pol je res boljs, ce ne kupujes novga, ker zanj res rabis cas in je lepo od tebe, da nisi sebicna in si ga kupis, ceprav ves, da mu ne bos mogla dat take pozornosti, kot si jo zasluzi. pa se to, se mi zdi da sem prej pozabil napisat: sozalje tudi z moje strani...ogromno (prevec) ljudi ne razume, kaj je tako hudega pri tem da ti "cucek crkne"...tole je tok grd izraz, da bi ustrelu tistga, ki bi mi to reku...ampak recimo, da se razumem, da nekdo, ki nikoli ni imel zivali ne razume, ampak tisti, ki pa imajo zival, in jo imajo zato da je zunaj v kletki celo zivljenje in se nikoli ne navezejo nanjo...al pa se huje, ljudje, ki mucijo zivali...ugh...sej je samo moje mnenje ampak tak clovek ni normalen, ni za v druzbo in bi ga blo treba iz druzbe odstranit, ker ce je sposoben poskodovat nedolzno zivalco, pol je sposoben tut "visje bitje" cloveka poskodovat, in ce se raznim organom ne smilijo zivali, nej vsaj sebe zavarujejo in pozaprejo tako folk...

ok, oprosti, zasel sem s teme...da sam se cudeznemu odgovorim: se mi zdi da se na macko ne mores nikoli tako navezati kot na psa, ceprav jo imas (normalno) tudi zelo rad...ampak kar se pa zveri tice, je pa macka dejansko bolj zver kot pes...pes je namrec udomacen volk, ene sorte...macka je pa v bistvu se vedno divja in se nate dejansko ne naveze ampak hodi k tebi ker jo futras...zato se po mojem tut ne marajo psi in macke - udomacenost proti divjini......ce te tri dni ne bo in jo bo vmes futral kdo drug, bo zacela k njemu hodit...pa se to mimogrede...macka, ki jo pes spravi v kot, al pa ce mora mladice cuvat, psa brez problema "prebuta"...razen parih izjem psihopatskih psov, ki macko nekako ujamejo in raztrgajo, v veliki vecini primerov pes po minuti pravega boja z macko zbezi z repom med nogami...sicer pa pes po mojem cuti, da je macka nevarna in kadar bezi jo sicer lovi, ce se pa ustavi macka, al pa da se sploh ne premakne, si pa tut pes ne bo upu zraven in bo (ta pogumnejsi pes) samo lajal z varne razdalje...

Nincha II.
14.01.2007, 23:29
ok, oprosti, zasel sem s teme...da sam se cudeznemu odgovorim: se mi zdi da se na macko ne mores nikoli tako navezati kot na psa, ceprav jo imas (normalno) tudi zelo rad...ampak kar se pa zveri tice, je pa macka dejansko bolj zver kot pes...pes je namrec udomacen volk, ene sorte...macka je pa v bistvu se vedno divja in se nate dejansko ne naveze ampak hodi k tebi ker jo futras...zato se po mojem tut ne marajo psi in macke - udomacenost proti divjini......ce te tri dni ne bo in jo bo vmes futral kdo drug, bo zacela k njemu hodit...pa se to mimogrede...macka, ki jo pes spravi v kot, al pa ce mora mladice cuvat, psa brez problema "prebuta"...razen parih izjem psihopatskih psov, ki macko nekako ujamejo in raztrgajo, v veliki vecini primerov pes po minuti pravega boja z macko zbezi z repom med nogami...sicer pa pes po mojem cuti, da je macka nevarna in kadar bezi jo sicer lovi, ce se pa ustavi macka, al pa da se sploh ne premakne, si pa tut pes ne bo upu zraven in bo (ta pogumnejsi pes) samo lajal z varne razdalje...

Haha, macka prebuta psa, je rekel :D
Verjetno res, se posebej mamica, ko ima mlade! Ampak drugace pa sem ze 100X slisala zgodbe, kako je to, da se psi in macke ne marajo v bistvu samo en mit. Pac neko "umetno" ustvarjeno nasprotje.
Je pa res, da macke niso uboglijive tako kot psi in se redko pustijo komandirat. Ne vem, jaz imam macke blazno rada ravno zaradi njihove narave, cisto vse so nekaj posebne in imajo svoje finte. Ce jim kaj ni prav, ne capljajo zvesto za tabo, ampak ti to takoj pokazejo s protestom - na kakrsen koli nacin ze :D
Bezijo samo vecinoma nekastrirani macki, kastrirane so manj osredotocene na markiranje teritorija (bolj navezane na lastnika in manj divje), gonjenje in podobne "klice narave", zato ni cisto res, da grejo vedno samo k tistemu, ki jih hrani. Recimo moja macka, ta ki jo imam sedaj, je zelo fiksirana na cloveka ... Se mi zdi, da bi brez cloveske ljubezni, igranja, pogovajranja z njo in crkljanja kr umrla. :blush:

O ja, lahko se zeloooooooo navezes na macko, glede na to, da znajo notranje macke brez problemov zivet po 15 let in vec...
Zdej imam svojo tretjo (2 sta bili zunaj, ta je samo notri, ker je malce obcutljive sorte), in mi je blo za obema prejsnjima zelo hudo. Jokala sem kot dez :(
Tko, da razumem, ko pravite tisti, ki so vam ljubljencki umrli, kako hudo vam je bilo. Tudi jaz nisem sla potem takoj po novo macko, je kar nekaj casa minilo, da sem sla po novo v zavetisce ...

lady_lucifer
15.01.2007, 09:01
Ampak drugace pa sem ze 100X slisala zgodbe, kako je to, da se psi in macke ne marajo v bistvu samo en mit. Pac neko "umetno" ustvarjeno nasprotje.


no, pri nas je to 100% realnost:D

Lencka
15.01.2007, 15:00
Eden od nasih mackov je psa tudi redno "prebutaval" - samo, da bi bilo jasno, kdo je bil prej pri hisi :D

Mislim, da je to, ali se lazje navezes na psa ali macko, samo stvar posameznika - jaz sem na obojne navezana... na macke zadnje case se bolj. In tudi med mackami so gromne razlike med tem, kako navezane so na lastnika. Nekatere nase so za nami celo hodile na sprehode, pes pa z veseljem pobegne, ce ima moznost pa ljubav klice. :) Saj vsak sam lahko presodi, kaj/ce kaj mu je blizje, macke ali psi, med samimi ljubljenci - kateri se bolj navezejo in to izkazujejo - pa a priori ni takih razlik, razlike so v nasem odnosu, ce so.

O ljubezni med mackami in psi pa: nas pes je vsako macko, ko je prisla k hisi, prvo uro hotel raztrgat, potem pa je prevladal ocetovski nagon in se macke ni smel nihce dotaknit - pa se tudi ni hotel, ker je bil z nego tako ucinkovit, da je od uboge macetine slina par dni kar kapljala... in ko so odrasli, je presodil, da je "starsevstva" konec, pa je blo spet konec lusnega - zdaj jih samo osvrkne s pogledom, tudi, ce se hocejo z njim igrat.

Njuška Trap
15.01.2007, 23:51
Haha, macka prebuta psa, je rekel :D
Verjetno res, se posebej mamica, ko ima mlade! Ampak drugace pa sem ze 100X slisala zgodbe, kako je to, da se psi in macke ne marajo v bistvu samo en mit. Pac neko "umetno" ustvarjeno nasprotje.

Nič ni umetno - če pogledaš govorico telesa, lahko opaziš precejšnje razlike. Od tu "začetni nesporazumi". Pravzaprav je precej bolj umetno ustvarjeno razumevanje med psi in mački. Pri uličnih psih in mačkah še nisem zasledila, da bi se "prijateljsko" družili, pri ljudeh doma pa. Pa še to ne pri vseh.

Katrin
16.01.2007, 16:56
Ulični psi in mačke se praviloma prijateljsko ne družijo s komerkoli, ker jim je življenje že tako dovolj težko. :)

Nincha II.
16.01.2007, 17:32
Nič ni umetno - če pogledaš govorico telesa, lahko opaziš precejšnje razlike. Od tu "začetni nesporazumi". Pravzaprav je precej bolj umetno ustvarjeno razumevanje med psi in mački. Pri uličnih psih in mačkah še nisem zasledila, da bi se "prijateljsko" družili, pri ljudeh doma pa. Pa še to ne pri vseh.

Ja, sej imajo npr. opice tudi drugacno govorico telesa kot macke, pa jim zato se ne postavimo opic kot diametralno nasprotje, a ne?

Hocem povedat to, da je to samo projekcija ljudi na zivali in zato imas pol ljudi, ki se na nevekolkih straneh po razlicnih forumih kregajo, a je pes neumen, ker je zvest, al je macka pametna, ker gre tja, kjer ji je boljse, kdo je bolj srckan, itd.

To sem hotla povedat.

Drugace pa sta macek in pes lahko dobra prijatelja, ce se ju socializira. Zdej, a je to umetno al ne, ne mislim debatirat, ker potem ne bi ljudje doma nikoli imeli vec kot eno samo domaco zival.
Vcasih pa pac ta socializacija ne uspe, ker imajo tudi zivali med drugim razlicne karakterje, nagon itd. in so pac nekompatibilne med seboj.

Njuška Trap
16.01.2007, 17:57
Joj, si me pa nasmejala s temi opicami... :D

Se mi zdi (še vedno mi gre na smeh), da se psa in mačko omenja samo zato, ker gre za najpogostejše domače ljubljenčke (kamor pa opice - koliko je meni znano - ne spadajo)...
Za ptiče, hrčke, morske prašičke je pa menda znano, da ne preživijo dolgo, če jih kombiniraš z mačkami in psi (v istem prostoru, ne da bi bil ptič - npr. - v kletki, izven dosega mačkini tačk)....

In niti slučajno ne spadam v krog ljudi, ki bi se kregal o "neumnih" psih in "pametnih" mačkah. Obožujem oboje (ker imajo oboji določene lastnosti, ki so mi všeč), nekaj časa smo imeli doma in psa in mačko, ki sta se po nekem času sprijaznila s tem, da bo obema lažje, če se bosta razumela.

Matilda
19.01.2007, 10:05
zakaj ne drugega psa?zato, ker nevem ce bi bla prpraulena nadaljnih xx let skrbet zanj(naj omenim, da za Arisa - do danes mojga psicka, bi bla se vsaj xx let, brez tezav)...namrec -bil je druzinski pes , vendar sem ga pac vseh 12 let samo jaz vozila na sprehode 3x na dan(tak je bil dogovor prvi dan, ko smo ga dobili) in sem zdaj ze tolko stara, da bo prišel cas dolocenih sprememb v zivljenju-(pocasi!), od redne zaposlitve, selitve, cez nekaj let otroka , itd., tako da...nevem-psa si ne bom kupila sem se odločila, pravtako moji doma.
drgac pa...hvala vam:kisses:

Vsako izgubo se počasi preboli. Vendar vem iz lastnih izkušenj, da mine zelooooooo dolgo časa preden se zgodi, da ne pričakuješ več veselja, ko stopiš domov, da še vedno slišiš lajež ko zazvoni na vratih (ali pa tudi kar tako)....
Pri nas je bilo tudi rečeno po 14 letih skupnega bivanja, da nikoli več. Po štirih mesecih pa je prišla nova kuža. Enostavno sem šla v azil, za mano so kričali, "da ne bi slučajno prišla domov s psom, ker ne boš več tu živela!!!"" V trenutku, ko sem šla po stopnicah (čez 2 uri) je fotr že kričal "kje si ti lepotica!! (pa ni mislil mene). Natanko po dveh letih jo je povozil avto (pred očmi mojega očeta). Nihče si ni niti upal omeniti drugega psa. Po enem letu sem začela s kampanijo in moram reči, da sem se malce bala, ker sem vedela, da je to tabu tema. Do zadnjega dne je bilo "ni govora"...v času počitnic, ko sem bila sama doma sem jo pripeljala in jih obvestila po telefonu. Reakcija: daj pridi za vikend v hribe;-) Ker nisem šla, so se vrnili predčasno (kao slabo vreme). Kdor ima rad pse in je psa že imel, bo vedno našel čas zanj. Ne glede na službo, otroke in najmanj 3xlulanje na dan. Vse je stvar organizacije (pa tudi zunanjega varstva, zunanjega sprehajalca...).
Belive me. In ne kupi ga. Posvoji ga.

soncnica
19.01.2007, 15:01
...se strinjam z vsemi...in res je- v 12ih letih mi ni blo nikol tezko ga peljat ven, sem pa marsikdaj iz kje hitela, mrsikam nisem sla, ...sam- ni blo tezko.3x na dan se morala bit doma- samo js sem ga vozila ven, to pa je tudi edini razlog zakaj ne bom kupila/posvojila drugega psicka....ker se v teh dneh , ko ga ni sele zavedam, kaksna obveznost je bila to zame 12 let.Pa nobenega otroka ne poznam, ki bi od prvega do zadnjega dne skrbel(sam) za psa...vsi moji vrstniki so opustili to obveznost....maal sem ponosna nase...

PARIS HILLTON
22.01.2007, 17:57
No sedaj pa je odšel tudi moj Nerči :sad: , ki je bil moj najboljši prijatelj 16 let in pol.
Zapustil me je prejšni ponedeljek.
Take bolečine in tesnobe še nisem čutila nikoli v svojem življenju, saj me še ničesar ni tako prizadelo in nikogar še nisem izgubila.
Večeri in jutra so najhujša, ko se zbudim s solzami v očeh in ko se zavem, da ga nikoli več nebom mogla stisniti k sebi.
Nemorem verjeti, da ga ni več z menoj.
Vsak večer se zazrem v nebo in se mi po licu ulije nešteto solza in mrmram ; Hvala Nero za 17 prečudovitih let in hvala za tako iskreno prijateljstvo, ljubezen in zvestobo! Vedno boš v mojem ranjenem srčku!!! :sad: :sad: :sad: :sad:

PARIS HILLTON
22.01.2007, 18:01
Moj Nero :kisses: :kisses:

http://shrani.si/files/nerornd7.jpg

http://shrani.si/files/nero1rnda.jpg

popka
22.01.2007, 23:10
:( :(

res, kok žalostna tema. sožalje vsem.

Matilda
23.01.2007, 10:28
Moja prijateljica je imela muco, preden se je le-ta odpravila čez most je imela let toliko let, da se nihče ni spominjal kdaj je sploh prišla. V istem času je bila njena hči stara cca 3 leta in muca si je z njo delila odejico. Ko mice ni bilo več in sva z njeno mamo nekam potovale z avionom je bilo prvo vprašanje tamale: sta vidle Čiko??? mama ji je namreč opisovala najin polet - oblaki ipd.... In ker je Čika šla na oblaček...
Tako, kot si je ona predstavljala njeno ljubo Muco si lahko vsi predstavljamo naše stare mame, očete in vse živalce, ki so z nami delile življenje...saj veš...najprej luč, pa tunel, pa sorodniki, ki te čakajo (ej, je bilo zadnjič na Discoveriju;) ;) ;) ;) !!!)
No, mene bo prav gotovo počakala ena lepa manežerija (če prištejem še vse tiste od stare mame):rolling:

piercika
26.03.2007, 17:15
Tudi jaz sem dan pred novim letom izgubila svojega mlajšega "brata", mojega "fanta", najboljšega prijatelja, zaupnika in najlepšega psa pod soncem. Snoopyja. 11.3. bi dopolnil 12 let, vendar nam ga je usoda prej vzela. Bila sem stara 8 let, ko sem ga dobila in to je bila ljubezen na prvi pogled. Bil je najbolj ljubek mešanček na tem planetu in zelo sem se navezala nanj. V bistvu se je cela družina navezala nanj. Vedno je spal pri meni v postelji, vozili smo ga s seboj na vikend, bil je kot družinski član. Včasih sem se hecala in sem rekla, da Snoopy ni pes, da je on nadpes. :) Že prej je imel težave z zdravjem. Preživel je 4 hude infarkte in počasi smo se morali sprijazniti z dejstvom, da Snoopy ne bo večen. Tako je nastopil tisti hladni (v tistem tednu je bil le ta dan tako mrzel) decembrski dan, ko sem se zbudila in ga našla. Bil je že mrtev. Upam, da ni trpel. Žal mi je, da nisem bila ob njem, ko je umrl. Upam, da mi bo to lahko kadarkoli oprostil. Takrat smo vsi v družini jokali. Odkrito rečeno, tudi zdaj, ko to pišem, jokam. Toliko spominov, toliko lepih trenutkov, ki smo jih skupaj preživeli. Še zdaj se težko sprijaznim z dejstvom, da ga ni več. Od takrat dalje je na nebu ena zvezdica več. Zvezdica, ki pazi name. Zvezdica z imenom Snoopy.

Čez čas si je pa oče zaželel novega psa. Mama je hotela nemškega ovčarja. Spet sem prejokala noči in prostestirala. Ne bomo več imeli psa, zaradi Snoopyja ne. Noben pes ga ne bo mogel nadomestiti. Snoopyja ne bom nikoli pozabila.

No, pa je prišla sreda, 21.3. in odšli smo samo pogledati leglo malih bernskih planšarjev. Nazaj smo se vrnili s psičko z imenom Gea. Gea je nov sonček v naši družini. Je pes, ki ga moraš imeti rad. In imam jo rada,čeprav mesta v mojem srcu, kjer je Snoopy, ne bo mogla nadomestiti.

sati
26.03.2007, 23:39
ti bom povedal iz svoje izkusnje. moj prejsnji kuza (Sej - ime je dobil tako, da me je nekdo vprasal kako mu bo ime in sem zacel Jah, sej, sej, sej (hotel sem reci sej mu lahko damo ime doma, pa me je vmes prekinil in rekel) ja pol nej bo pa Sej) je umrl ko je bil star 12 let. do zadnjega dne ni pokazal da bi blo kej narobe z njim, mel sem ga pa od 5. leta naprej. verjemi, da je bil enakopraven clan druzine...za bozic je dobil darilo, spal je na postelji itd...en dan se je ulegel in ni mogel vec vstati...ko smo ga pejlali k veterinarju, naj mu pomaga je zacel nastevati kaj vse je narobe z njim. prazne zile, votle kosti, rak...ampak do zadnjega dne je tekel naokoli. ni nam preostalo drugega kot da smo mu dali injekcijo. vedno kadar je moral k veterinarju, je tocno vedel kje je in se je vedno bal, takrat pa ni od sebe spustil niti glasu in mislim, da je tocno vedel kaj se dogaja. bil sem z njim, ko mu je veterinar obril nogo, ko mu je dal injekcijo, ko je nehal dihati. mislil sem da se mi bo utrgalo...ne vem ce sem kdaj prej in kdaj kasneje jokal s tako ihto...pa enako je blo s celo familijo,,,ko je bret prvic prisel domov in zagledal prazno posteljo je zacel jokati, mama je komaj pripeljala domov, oce cel dan ni vstal s postelje...ko je nehal dihati, sem vedel tocen trenutek, ko ga ni bilo vec, kar naenkrat je ostala samo praznina. (to je bil mimogrede zadnji korak, ki me je potisnil med ateiste, ker mi je ta praznina rekla brez dvoma da ni posmrtnega zivljenja in da ni boga pa ce si ga se tako mocno zelim). rekel sem da ne bom mel nikoli vec nobenega psa. ko sem po enem tednu prisel domov s sole, sta me starsa poklicala v dnevno sobo. tam je bil en majhen crn dobermancek, mala kepica. v tistem trenutku sem ju zasovrazil iz dna srca, v glavi sem si govoril, naj se raz****im, naj ga ne sprejmem, nikoli vec psa. ampak ko sem si to govoril, sem ga zraven tudi gledal. bil je majhna prestrasena crna kepica. na ploscicah mu je drselo, tko da je mogu skos popravljat tacke, da ni zdrsnu, obenem si pa ni upal premakniti se, ker je bil tok prestrasen. in si nisem mogel pomagati, da se ne bi nasmejal iz dna srca in ga zacel bozati. ze tisto noc je spal pri meni (kasneje smo mu dali ime Šap, ker je mel ful ogromne opletajoce sape).
nikoli ga ne bo nadomestil, ampak mi pa tudi nikoli ne bo zal, da smo ga sprejeli medse.

pa se to kar se mack tice. verjetno je pri marsikomu drugace ampak jst sem ful dog-person in mi macka ne pomeni nic posebnega...mislim, mam jih rad in vse to ampak se nikoli ne bom mogel navezati na macko tako kot na psa. smo pa, ko je bil pes (šap) star 5 let, odnesli v zavetisce neko hrano, ker je ni maral. in tam sta se starsa odločila met se macko. najprej sta dala psa v avto (mene spet ni blo doma) macko (Liza, ker se nonstop lize...ceprov ce bi blo po mojem bi bla Clio/Clea/Klio/Klia ker mi zgleda prava za to ime) pa sta jo presetala po hisi, da so se stvari navzele njenega vonja in ko smo psa spustil po pol ure not, je bil malo zivcen zraven nje, ni vedel kaj naj bi pocel z njo, ampak sta se po treh dneh navadla drug na druzga pa sta zdej najboljsa prjatla, se umivata, pazita drug na drugega (ce macka zamjavka zunaj, bi pes najraje sel cez steno, samo da bi bil takoj pri njej), macka se sprehodi cez njega, ko on spi itd...v glavnem sem pa hotu povedat, da ceprov so macke lepo cuddly in fluffy, ceprov so kul za crkljat, se po mojem na macko ne bi mogel nikoli tako oprat kot sem se na psa, ko mi je umrl prvi pes...tko da ti tut jst priporocam drugega psa, ceprov se ti zdi, da s tem izdas spomin na prvega...razen ce mas kak drug razlog?

Tanatie, malo z zamudo berem tvojo izpoved, ganljivo. Pred dvema letoma smo pri nas doživljali nekaj podobnega kot vi ob izgubi Seja, to je bilo pravo žalovanje in še polletna depresija. Šokantno, kako silno se lahko navežeš na te kosmate ljubljenčke, jaz nisem ateist in verjamem, da vsa bitja živijo po smrti naprej. Našo mrtvo pasjo ljubljenko neštetokrat sanjam in verjamem, da še obstaja neka vez med nami in da se nekoč, nekje, spet srečamo.

Miccy
28.03.2007, 09:17
danes, ob 21.03 bo minil en teden, odkar ni več mojega malega bitjeca.. :( sicer ni ne pes, ne mačka, ampak morski prašiček, vseeno je izguba grozna in boleča.. prvi spomladanski dan bo od zdaj naprej zame 1. november.. v ponedeljek sem sicer domov pripeljala novo sončkico, malo pujso, ampak zvečer, ko padejo zvezdice, še vedno žalostno zrem v nebo in opazujem mojo malo zvezdico, ki sveti najsvetleje.. :(
tako hudo in prazno je.. čeprav mala ne bo prikrajšana za ljubezen in toplino, pa me vseeno preganja občutek krivde in sebičnosti.. tako do male, kot do nove zvezdice na nebu.. :(
enkrat se srečava.. do takrat pa čaka name..:(

ponga
28.03.2007, 18:50
Miccy, sožalje. :(
In nikar imeti slabega občutka, če si svoj dom ponudila novi pujsiki.
Verjemi, da tvoj pujsek, ki te zdaj gleda z najsvetlejše zvezdice na nebu, ni zaradi tega nič prikrajšan in je vesel, če te nova mala pujsika spravlja v veselje. :)

ponga
28.03.2007, 18:53
Tudi jaz sem dan pred novim letom izgubila svojega mlajšega "brata", mojega "fanta", najboljšega prijatelja, zaupnika in najlepšega psa pod soncem. Snoopyja. 11.3. bi dopolnil 12 let, vendar nam ga je usoda prej vzela. Bila sem stara 8 let, ko sem ga dobila in to je bila ljubezen na prvi pogled. Bil je najbolj ljubek mešanček na tem planetu in zelo sem se navezala nanj. V bistvu se je cela družina navezala nanj. Vedno je spal pri meni v postelji, vozili smo ga s seboj na vikend, bil je kot družinski član. Včasih sem se hecala in sem rekla, da Snoopy ni pes, da je on nadpes. :) Že prej je imel težave z zdravjem. Preživel je 4 hude infarkte in počasi smo se morali sprijazniti z dejstvom, da Snoopy ne bo večen. Tako je nastopil tisti hladni (v tistem tednu je bil le ta dan tako mrzel) decembrski dan, ko sem se zbudila in ga našla. Bil je že mrtev. Upam, da ni trpel. Žal mi je, da nisem bila ob njem, ko je umrl. Upam, da mi bo to lahko kadarkoli oprostil. Takrat smo vsi v družini jokali. Odkrito rečeno, tudi zdaj, ko to pišem, jokam. Toliko spominov, toliko lepih trenutkov, ki smo jih skupaj preživeli. Še zdaj se težko sprijaznim z dejstvom, da ga ni več. Od takrat dalje je na nebu ena zvezdica več. Zvezdica, ki pazi name. Zvezdica z imenom Snoopy.

Čez čas si je pa oče zaželel novega psa. Mama je hotela nemškega ovčarja. Spet sem prejokala noči in prostestirala. Ne bomo več imeli psa, zaradi Snoopyja ne. Noben pes ga ne bo mogel nadomestiti. Snoopyja ne bom nikoli pozabila.

No, pa je prišla sreda, 21.3. in odšli smo samo pogledati leglo malih bernskih planšarjev. Nazaj smo se vrnili s psičko z imenom Gea. Gea je nov sonček v naši družini. Je pes, ki ga moraš imeti rad. In imam jo rada,čeprav mesta v mojem srcu, kjer je Snoopy, ne bo mogla nadomestiti.

Noben kuža ne bo izrinil Snoopyja iz tvojega srčka, verjemi pa, da je v tvojem srčku dovolj prostora še za kar nekaj kužatov ali drugih živalic.
Zato uživaj z Geo kolikor se da. Snoopy te gleda z mavrice in se veseli s tabo!

Irina
28.03.2007, 22:38
Tudi pri nas doma smo se že morali posloviti od naših dragih štirinožnih družinskih članic. Sedaj imamo že tretjo psičko. V življenju je že tako, da se moramo posloviti tudi od nam dragih oseb in tako je tudi s psički. Vsi tisti, ki se odločite za novega štirinožnega prijatelja ga nikoli ne primerjajte s prejšnjim. Žival to čuti, čeprav ne zna povedati. To je enako, kakor bi neko osebo primerjali z nekom, ki ga ni več med vami. Spomnite se svojih nekdanjih kosmatincev, novemu članu, pa dajte možnost, da zasede neki drugi prostor v vašem srcu, to si zasluži.

Miccy
29.03.2007, 21:15
se strinjam.. in ponga, hvala za tolažbo..

mala Miccy je zdej že prava afnica, in ko smo skupi, se ji čisto posvetim.. ko pa padejo zvezdice.. :(
včeri je minil en teden.. in miniti bo moralo še ogromno število tednov, preden bom lahko pogledala smreko, pod katero panča moj mali, in bom lahko rekla, da sem ostala mirna v sebi..

emanovak
03.05.2007, 14:11
MIneva leto dni odkar sem mogla psičko odpeljati na inekcijo, ker je imela raka na jetrih. Doma imam sicer pitbulla in dalmatinca, vendar še vedno zelo pogrešam prejšnjo psičko.

Marduk1
03.05.2007, 14:16
Jaz sem tudi moral 3 leta nazaj peljati papagaja vrste agapornis peljati na injekcijo ker je po nesreči grizel voščenko (rastlina). Potem sem imel nekaj smole tudi z prejšnjimi papagaji pa tudi z psi. Največ smole pa sem imel z morskim prašičkom ki ga je maček ubil.

cliena
24.06.2007, 17:27
Iskreno sožalje usem. Paris Hillton teb še posebi...17 let je res dolga doba :( Js mam psičko 2 leti in je moja prva psička...prej smo imeli družinskega psa ampak je na žalost lani poginil...sedanja psička je moja in ji je ime Tosca-Tosy.ne predstavljam si več živlenja brez nje..<<3
http://www4.slikomat.com/07/0624/08061817rd.png (http://www.Slikomat.com/slika/1302881.htm)
slika je nastala ko je še bila malo bolj majhna ampak dobro :) na naslednji slikci je bla pa slikana prejšnji teden :approve:
http://www4.slikomat.com/07/0624/4906184o9j.jpg (http://www.Slikomat.com/slika/1302908.htm)

capy
01.07.2007, 19:07
moj pes je star 3 leta 3 mesce in 11 dni. Je tibetanski terijerčk ....je fantk in se full rd razburja na druge kužke ...
:d sm full ponosna nanga:d tibetančki nej bi živel 16 let in več upamm da bo živel čiim več....k jz nimam ne brata niti sestre ...zto mi je on k moj mali bratc ....čprov je po človeških letih dost starejš od mene. Zanga sm se že vrgla na robnik od ceste in si pri tem zvila nogo....tekla po gozdu po 2 metrskem snegu v natikačih ...vtaknila roko v pasji pretep in ga iz njega uspešno izvlekla....in vsakič ko mi napamet švigne ...da bo enkrat prišel ta dan ko njega ne bo več jaz pa.....se mi nilske solze vlijejo iz oči.....in nato hitroo stečem v drugo sobo pogledat če je še tam. :angel: capi je pravi cukrčk :angel:


HE IS THE ONE IN MY LIFE

capy
02.07.2007, 07:14
usem ,ki ste izgubili vašega najboljšega prijatelja iskreeeno sožalje .....

zverina
02.07.2007, 12:31
moj pes je star 3 leta 3 mesce in 11 dni. Je tibetanski terijerčk ....je fantk in se full rd razburja na druge kužke ...
:d sm full ponosna nanga:d tibetančki nej bi živel 16 let in več upamm da bo živel čiim več....k jz nimam ne brata niti sestre ...zto mi je on k moj mali bratc ....čprov je po človeških letih dost starejš od mene. Zanga sm se že vrgla na robnik od ceste in si pri tem zvila nogo....tekla po gozdu po 2 metrskem snegu v natikačih ...vtaknila roko v pasji pretep in ga iz njega uspešno izvlekla....in vsakič ko mi napamet švigne ...da bo enkrat prišel ta dan ko njega ne bo več jaz pa.....se mi nilske solze vlijejo iz oči.....in nato hitroo stečem v drugo sobo pogledat če je še tam. :angel: capi je pravi cukrčk :angel:


HE IS THE ONE IN MY LIFE


viš, viš to pa je lepo.:2thumbs:

banAna_
04.08.2007, 18:10
Žal je tudi moj kuža šel med zvezdice... Sm pričakovala to, je bil le star 15 let in pol...ampak ko pa pride do tega je pa taka žalost :( tolažim se s tem, da je res lepo živel in smo ga mel res radi, ampak še vedno boli. Ko čakaš kdaj bo prišel izza vogala, kdaj bo zalajal, kdaj bo tečen da hoče lulat, je lačen... Ni mi fajn, nobenmu od nas! :( šele zdej vidim, da kuža res prinese neko veselje, da ti zleze močno pod kožo. Čeprou sm bla kdaj jezna nanj in mi je šel na živce...mi je zdej žal za usak grd pogled k sm mu ga namenila al pa k ga nism pobožala k se je prišel crkljat :(
Tko pač je, vem da smo mu dal vse in še več in ga nismo pustil, da trpi pri tej starosti, ampak ta tolažba trenutno ne pomaga kej dost.

Vsi k ste ostali brez kosmatinčka vas zdej čist razumem....tisti, k pa še uživate v njihovi družbi, jih pa le crkljajte in jih imejte radi!!

ponga
04.08.2007, 19:03
banAna, žal mi je. :(
Verjemi, da je vedel, da ga imate radi, čeprav ste ga kdaj grdo pogledali ali kregali.
In verjamem, da mu je lepo tam na drugi strani mavrice, z vsemi ostalimi pasjimi prijatelji, ki jih ni več med nami.

kobilica
14.09.2007, 08:30
Samo trenutek, da si obrišem krokodilje solze, ki sem jih spuščala ob branju tega foruma.
Stara sem bila 7 let, ko mi je sestra prinesla čisto malo kepico... od prvega dne je spal v moji sobi na moji postelji... Bil je... znal je govoriti, vsak lajež je nekaj pomenil... zalajal je, potem ko sem vstala je stekel pred mojo sobo... aha, ura je devet, čas za spanje. Če nisem prišla takoj za njim, me je parkrat še prišel poklicat. potem pa smuh pod mojo odejo in že smo spali.... Če je kdo hotel v mojo sobo, je renčal nanj, se vlegel preko mene in me čuval... pravi pes čuvaj.... Nikogar ni spustil blizu. Kaj šele, ko me je čez leta obiskal kak fant... one, tale je pa moja in ti tele človeške roke daj kr stran, ti že pokažem zobe....
Potem se je začelo 12 leto... še vedno v formi, vendar slep na eno očko zaradi pasjega ugriza... Leta so minevala in začelo se je 16 leto. obvezna kastracija zaradi nabiranja vode v trebušku in posledično tudi v tem, kar gre pri kastraciji stran. In pes se po kastraciji poleni.. Ponoči sem ga nosla ven, da je šel na potrebo, ker sam ni mogel več. Ponoči sem slišala praskanje po stopnicah, kar je pomenilo, da moram po njega, saj sam te ovire več ni mogel premagati. In 14.4. je padla težka odločitev. Injekcija... Teden dni nisem mogla govorit, spomnim se, da so me tisti dan poslali domov iz službe, bili je tako, kot da bi mi umrl najboljši prijatelj.. pravzaprav mi je... Še vedno sem slišala njegovo trkanje po vhodnih vratih, njegovo dihanje ponoči, v vsakem kotu hiše je ležal... Groza...


Danes minevata dve leti in pol odkar ga ni.... Še vedno je hudo....Nikoli več novega psa, ker njega ne bo mogel nadomestiti nihče...Med tem časom sem se selila na svoje, pred manj kot letom dni dobim mamino sporočilo in v njem slika majhne kepice.... Dobila je malega mopsa... Res je cukerček in pol, vendar mojega Kaja nihče ne more nadomestiti....

No, pa spet brišem solze..

in sožalje vsem, ki ste občutili to izgubo....

soncnica
18.10.2007, 17:58
Žal je tudi moj kuža šel med zvezdice... Sm pričakovala to, je bil le star 15 let in pol...ampak ko pa pride do tega je pa taka žalost :( tolažim se s tem, da je res lepo živel in smo ga mel res radi, ampak še vedno boli. Ko čakaš kdaj bo prišel izza vogala, kdaj bo zalajal, kdaj bo tečen da hoče lulat, je lačen... Ni mi fajn, nobenmu od nas! :( šele zdej vidim, da kuža res prinese neko veselje, da ti zleze močno pod kožo. Čeprou sm bla kdaj jezna nanj in mi je šel na živce...mi je zdej žal za usak grd pogled k sm mu ga namenila al pa k ga nism pobožala k se je prišel crkljat :(
Tko pač je, vem da smo mu dal vse in še več in ga nismo pustil, da trpi pri tej starosti, ampak ta tolažba trenutno ne pomaga kej dost.

Vsi k ste ostali brez kosmatinčka vas zdej čist razumem....tisti, k pa še uživate v njihovi družbi, jih pa le crkljajte in jih imejte radi!!

sozalje ja...dobre pol leta nazaj smo tudi mi ostali brez...se sicer se mnogokrat spomnim, samo je ze lazje.
hang on.

popka
04.11.2007, 17:39
Danes je pa za večno zaspala naša skoraj 13 let stara Simba. Najprej smo jo dali na operacijo tumorjev na seskih, potem je šlo pa v roku enega meseca samo še navzdol. Praskanje in grizenje do krvi (to je mela že prej), stalno tresenje, slepota, gluhost, po odvzemu krvi so ugotovili, da ima hude težave s ščitnico....smo jo nameraval od jutri naprej začet zdravit in jo na spravit na dieto zaradi alergije...potem so ji pa odpovedale tačke (paraliza)....ni mogla niti lulat it ...pa cvilila je pa nehala jest pa nič ni spala....

Še zdej nisem prepričana a smo nardil prou al ne, a bi se dal vse to pozdravt in bi lahko brez bolečin živela še kakšno leto....ko bi vsaj znala govorit in povedat kaj si sama želi!:(

Btw....a kužki lahko jokajo?? Naši Simbi so dons namreč tekle solzice...

R.I.P. Simbica :kisses: :( :( :(

lady_lucifer
04.11.2007, 18:26
Popka:kisses:
sozalje...:(:(

mislm, da lahko jokajo...tud krave recimo...

banAna_
05.11.2007, 16:48
popka sozalje :(

verjemi, da ste se prav odlocili...tudi ce bi jo pozdravili bi ze to vplivalo na njo in mogoce bi se celo ponovilo...tud kuzki morjo na drug svet, mogoce na lepsi...sigurno pa ste ji najvec pomagal s tem, da je nehala trpet.

drzi se!!

ponga
05.11.2007, 18:08
popka, sožalje. :(

Tudi jaz sem prepričana, da ste se odločili prav in da če bi vaša Simba znala govoriti, bi vam povedal, da noče trpeti.
Verjemi, da je zdaj tam, kjer ji je zelo lepo...

monster
05.11.2007, 18:21
ojej ...mi je hudo

:( :( :(

sTaFF.
16.11.2007, 10:30
žalostno, moje sožalje:( tud men se je zgodil hud primer, toda ni se končal s smrtjo.

bilo je letošnje poletje. s fantom sva bila na morju. kak dan prej sta odšli domow njgova mami in tara (pekinezerka). nakar je dan po odhodu zazvonil telefon. taro je zbil avto. takoj drugi dan zjutraj sva odšla domov. bila je v kliniki v lj. ko je prišel dan sva šla ponjo. bila je vsa šibka. nogo je imela povlečeno iz kolka :( no toda veterinar je rekel da si bo opomogla. odšli smo domov. doma je bila kriza. tara je iz minute v minuto bruhala ni se premaknila, nič jedla, niti lulala. odločila sva se, da jo odpeljeva nazaj na kliniko. tam so ugotovili, da ima že od rojstva nedelujočo ledvico. in da ji je ob nesreči počill mehur. morala je na opearcijo, doma smo bili tako zelo žalostni in upali smo da bo preživela. ko smo po operaciji klicali v kliniko so rekli, da je preživela vendar je zečo šibka. tako je bilo dokler nismo jaz, moj fant in njegova mami prišli k njej na obisk. brž ko nas je zagledala je skočila na noge in pričela mahati z repom, bila je vesela kot še nikoli. čez dva dni smo jo že odpeljali domov. seveda je bila še malo omotična in težko se je upirala na zadnjo tačko. toda čez čas se je vse poboljšalo. zdaj je spet stara igriva tarita :) celo jedla je bolj kot kadarkoli prej. zelo sem hvaležna veterinarjem da so jo rešili saj brez nje ne bi bilo tako kot je.:angel:

Tara radi te imamo! x3:) :) :blush: