Dlančnik (PDA)

Poglejte polno različico : Psihiatri in psihologi čedalje bolj zasedeni


čudežni
16.01.2007, 14:08
Čeprav se povpraševanje po psihoterapiji pri nas povečuje, to verjetno ne bo tako velik posel kot v ZDA. Psihoterapija nevroz in anksioznih motenj je donosnejša od zdravljenja psihoz.

Psihiater Iztok Lešer, ki dela v eni od bolnišnic in v Trebnjem vodi zasebno ambulanto s koncesijo, meni, da psihiatrična in psihološka pomoč pri nas nikoli ne bo tako dober posel kot v ZDA. Njegovo ambulanto v Trebnjem obiskujejo predvsem bolniki s psihozami, ki so večinoma brez denarja ali živijo samo od socialne podpore. Zato bi lahko po Lešerjevi oceni največ zaslužili terapevti, ki se ukvarjajo predvsem s psihoterapijo nevroz in anksioznih motenj.

Čakalne dobe

Zdaj bi vas na individualno psihoterapijo pri psihiatru Andreju Marušiču naročili čez teden dni, pri Klemenu Rebolju pa šele čez dva meseca. Še dlje, in sicer kar tri mesece, bi čakali na prvi obisk pri psihologinji Sandri Meško.


Pregoreli poslovneži

Kar dve tretjini ljudi, ki jim psihologinja Andreja Pšeničny pomaga na ljubljanskem Inštitutu za razvoj človeških virov, so poslovneži. Večina se jih srečuje z izgorevanjem in izgorelostjo oziroma njenimi poledicami - depresijo, anksioznostjo in psihofizično izčrpanostjo.

Link: http://www.finance-on.net/?MOD=show&id=172652 ( Finance so zame le eden izmed mnogih medijev, da ne bo pomote ).


Nič novega. Očitno tako opevana posmoderna družba ne deluje. :rolleyes: :lala:

šnela
16.01.2007, 14:24
Če začnemo pri vzrokih in razlogih za sploh nameniti se k psihiatrom in / oz. psihologom, ne potrebujemo veliko razpredati. Ljudje si naložijo preveliko breme in ga ne morejo prenašati. Družba je neizprosna in vrednota je zgolj in samo vpliv oz. družbena moč. Pohlep sicer je v človekovi naravi, ampak ga to tudi obremenjuje, davi, ubija.

Kaj se dogaja na 'družbenem dnu', da se poslužuje psihoterapij, ne vem. Mogoče depresija zaradi dojemanja dejstva, da nikoli ne bodo uspešni?

To, da pa v sloveniji ne more biti ta dejavsnot dobičkonosna, se pa ne strinjam. Trenutno mogoče še nismo dovolj 'zreli', da bi zaupali svoje težave drugemu in mu za to plačevali, ampak čez čas se bo pomojem to izkazalo za nujno potrebno. Pač ponosni Slovenceljni.

Tko da, duševno neravnovesje je še kako profitno ;)

timal
16.01.2007, 15:54
Niso vsi psihitri niti psihologi tudi psihoterapevti, tko da, tuki bi lahko marsikakšno rekli:)
glede povpraševanja po psihoterapevtih pa moram reči, da sem bila močno presenečena nad odzivom oz. povpraševanjem in lahko rečem, da se psihoterapija zagotovo splača in je profitabilna, sploh, če dodamo, da jo plača uporabnik sam in nobena koncesija ne pokriva stroškov, saj poklic psihoterapevta sploh ni v katalogu........ne bom zgubljala besed:), če koga kaj zanima naj mi pošlje ZS.

Njuška Trap
16.01.2007, 16:58
Se komu zdi problematično, da marsikdo še vedno razmišlja, da bo za svoje zdravje naredil vse, samo k psihologu, ali še huje, k psihiatru pa že ne bo šel, ker ga bodo ljudje imeli za "norega"?
Ker jaz še vedno naletim na ogromno ljudi, ki imajo kup težav in ko jim omenim strokovno pomoč (pa naj gre res samo za pogovor/e), me samo zabodeno pogleda in vehementno zatrdi, da "nor pa že ni"...

Limml
16.01.2007, 17:26
po moje je en problem tudi tu, da ljudje nimajo več pristnih odnosov....pomankanje časa, druge prioritee, npr. prijalteljev, da se razumemo iskrenih, ki te tudi zbrcajo, če oslarije delaš.....tega nam manjka....sicer vsi pravjo , d aimajo prijatelje, ampak konkretnih odnosov je pa bolj malo...

problem je tudi pri nas, ker je psihiater ovrednoten kot zdravilec "norih", tega v ameriki ni, čeprav je nasprotovanje Ameriki veliko, so tu daleč pred nami, z družnskimi psihiatri....

maestro II.
17.01.2007, 22:15
Se komu zdi problematično, da marsikdo še vedno razmišlja, da bo za svoje zdravje naredil vse, samo k psihologu, ali še huje, k psihiatru pa že ne bo šel, ker ga bodo ljudje imeli za "norega"?
Ker jaz še vedno naletim na ogromno ljudi, ki imajo kup težav in ko jim omenim strokovno pomoč (pa naj gre res samo za pogovor/e), me samo zabodeno pogleda in vehementno zatrdi, da "nor pa že ni"...

Moja sestra je recimo imela anksiozne motnje in sem sprva pomislu, ko sem slišal ime diagnoze, da so se ji obrnila kolesca v glavi. Mislim na kaj pa naj človek pomisli, ko prvič sliši tako besedo? Danes ko poznam postopek zdravljenja in ko sem seveda malo pogledal te zadeve, lahko rečem, da je moj odnos do raznih motenj popolnoma drugačen. Danes to dojemam na isti ravni kot gripo ali angino, skratka nič apokaliptičnega.

Ne bi nič škodilo, če bi se zastavil en nacionalni projekt, ki bi ljudem (do)povedal kako stvari dejansko stojijo. Po lastnih izkušnjah lahko rečem, da sem imel zelo zmotno mišljenje glede psihiatrije.

anarchy
17.01.2007, 23:30
Se komu zdi problematično, da marsikdo še vedno razmišlja, da bo za svoje zdravje naredil vse, samo k psihologu, ali še huje, k psihiatru pa že ne bo šel, ker ga bodo ljudje imeli za "norega"?
Ker jaz še vedno naletim na ogromno ljudi, ki imajo kup težav in ko jim omenim strokovno pomoč (pa naj gre res samo za pogovor/e), me samo zabodeno pogleda in vehementno zatrdi, da "nor pa že ni"...

In zaradi tega, ker ne gredo pravocasno na pomoc k pravi osebi, se stvar se bolj poslabsa. Saj tudi za zob si izriti cakamo do zadnjega trenutka, ko nimamo vec nobene izbire. Pri psihi je pa stvar toliko tezja, ker ko se neki napenja, prej ali slej poci in ko enkrat poci filem je prepozno.

Namesto, da bi ljudje ziveli svoje zivljenje, zivijo zivljenje druzbe, WTF? Kaj potem sploh zivimo, naj zivi drzba namesto nas.

Lilly the Bear
18.01.2007, 21:38
Kaj bi šele bilo, če bi javno začeli govoriti o tem, da nekje 80% psihičnih motenj in težav izhaja iz vzgojnega stila staršev.

Ups.

sati
18.01.2007, 21:41
Če začnemo pri vzrokih in razlogih za sploh nameniti se k psihiatrom in / oz. psihologom, ne potrebujemo veliko razpredati. Ljudje si naložijo preveliko breme in ga ne morejo prenašati. Družba je neizprosna in vrednota je zgolj in samo vpliv oz. družbena moč. Pohlep sicer je v človekovi naravi, ampak ga to tudi obremenjuje, davi, ubija

Preveliko breme ne pripelje le k psihiatrom, ampak celo v grob. Osebno poznam kar dva primera hiperaktivnih in sposobnih ljudi, ki ju je manj kot v letu dni zadel blagi infark kot opozorilo zaradi preobremenitve. Najbolj žalostno je, da nimata niti 40 let.... Bolj kot vsi psihiatri pa zaleže umirjeno življenje, sprostitev, meditacija, pravilna prehrana, pomoč bližnjih. Žal psihiatrija bolj zalaga z antidepresivi ali v primeru psihičnih obolenj z zelo močnimi zdravili, kar samo omili simptome, problema pa dolgoročno ne reši.

anarchy
18.01.2007, 22:22
Preveliko breme ne pripelje le k psihiatrom, ampak celo v grob. Osebno poznam kar dva primera hiperaktivnih in sposobnih ljudi, ki ju je manj kot v letu dni zadel blagi infark kot opozorilo zaradi preobremenitve. Najbolj žalostno je, da nimata niti 40 let.... Bolj kot vsi psihiatri pa zaleže umirjeno življenje, sprostitev, meditacija, pravilna prehrana, pomoč bližnjih. Žal psihiatrija bolj zalaga z antidepresivi ali v primeru psihičnih obolenj z zelo močnimi zdravili, kar samo omili simptome, problema pa dolgoročno ne reši.

Ja res, ziveti brez stresa, meditacija in pravilna prehrana, ter zadostno spanje, itd...., pa bomo lahko ziveli 100 let in vec.

sati
18.01.2007, 22:34
Ja res, ziveti brez stresa, meditacija in pravilna prehrana, ter zadostno spanje, itd...., pa bomo lahko ziveli 100 let in vec.

Ne bo šlo do 100 let.;) Glede na dogodke nas bodo prej pokopali viharji in podobne vremenske nevšečnosti.

Njuška Trap
19.01.2007, 21:27
Kaj bi šele bilo, če bi javno začeli govoriti o tem, da nekje 80% psihičnih motenj in težav izhaja iz vzgojnega stila staršev.

Ups.

Simpatično. Tale ups namreč, ker če bi družinski vzgojni vzorci postali del javne debate, bi tistemu, kar bi iz debate nastalo, težko rekli samo ups.. ;)
Je pa grozljivo, ko vidiš, kakšne rezultate da vzgoja z izgledom obsedene mame, vzgoja očeta, ki si namesto hčerke želi sina, vzgoja zadrtih, depresivnih, ogroženih, prezaposlenih, nezaposlenih, tistih staršev, ki še vedno zahtevajo brezpogojno spoštovanje tega, kar rečejo, mislijo, želijo, pričakujejo itd., ali pa takih, ki preprosto vejo, kaj je najbolje za njihovega otroka, pa čeprav njihova skrb meji že na totalno obsesijo (in ki včasih to tudi je), vzgoja strašev, ki nimajo nobenega feelinga za svoje otroke...

Basta, petek je, ne bom si ga pokvarila.

Konfucij
19.01.2007, 21:53
Ste naštel kr neki stvari s katerimi se strinjam. Vzgoja je tko al tko na psu. Starši sam še usmerjajo otroke v to, da si bojo služil keš. Prouzaprou ne tok v to, da si bojo služil keš, ampak da si ga bojo velik zaslužil. Eni starši še zmeri ne razumejo, da so se cajti spremenil in da dons ne morš kr tko dobit službe. Kaj šele dobr plačane. Ampak za to je kriva "nesposobna in lena mladina". O kaki javni debati glede vzgoje pa ni govora, ker je to v naši družbi tabu tema.
Kar se tiče odnosov, se strinjam z Limmlom. Zravn bi še dau to, da smo ratal preveč individualisti in da preveč gledamo sam vsak na svojo rit. Valda se pol odnosi krhajo. Ko pa se enkrat človk zave, da je v bistvu sam in da nima nikogar ob seb s katerim bi meu tok pristn odnos, da bi mu lohk naslonu glavo na ramo in se mu zjoku, takrat mu pa čist lohk poč film.

g.Gospod
25.01.2007, 11:23
mislm, tko je to:

lepo je govoriti o preobrejemnneosti, vzgoji da je denar vse, preveč dela, nič počitka, premalo spanja, sekiranje, nagravžni kolegi, nazaj k anaravi, gremo na fidji pod palme ležat...

ampak, ko moraš konc mesca položnce plačat, pa otroke nafutrat, pa eno pa drugo, pa če nimaš bogatih staršev al pa sedmice na lotu, se PAČ POŽENEŠ NAPREJ v scenarij za k psihiatru... tko je to , ljubčki moji...

ta drug scenarij: ne greš več v službo, vse pošlješ v PM, se ločiš, otroc so lačni pa nagi, jaz lahk pa mal meditiram..

Kaja
25.01.2007, 12:26
Simpatično. Tale ups namreč, ker če bi družinski vzgojni vzorci postali del javne debate, bi tistemu, kar bi iz debate nastalo, težko rekli samo ups.. ;)
Je pa grozljivo, ko vidiš, kakšne rezultate da vzgoja z izgledom obsedene mame, vzgoja očeta, ki si namesto hčerke želi sina, vzgoja zadrtih, depresivnih, ogroženih, prezaposlenih, nezaposlenih, tistih staršev, ki še vedno zahtevajo brezpogojno spoštovanje tega, kar rečejo, mislijo, želijo, pričakujejo itd., ali pa takih, ki preprosto vejo, kaj je najbolje za njihovega otroka, pa čeprav njihova skrb meji že na totalno obsesijo (in ki včasih to tudi je), vzgoja strašev, ki nimajo nobenega feelinga za svoje otroke...

Basta, petek je, ne bom si ga pokvarila.

No, ja, recimo........ vendar pa za vse težave vendarle niso krivi starši. Mama ni obsedena z izgledom, očka je čisto nor na hčerko, noben od njiju ni depresiven, ogrožen, prezaposlen, kaj šele nezaposlen (čeprav bom rekla, da tukaj starši zelo težko pomagajo, če se jim to zgodi), nihče od njiju ni diktator, nimata nobenih iluzij oz. pričakovanj do otrok, feelinga do otrok imata mogoče še preveč, pa otrok vseeno na koncu ne zmore več in rabi pomoč. Kdo je potem tukaj kriv? Dragi moji, najlaže je reči, krivi so starši. Ko se boste kot starši srečevali s težavami svojih otrok (pa ne tistih, ko ima punca dva mozoljčka na nosku, pa ko fantu lulček raste v desno namesto v levo :veryevil: ), boste tudi najprej pomislili, da ste ga vi v kamen, pa verjemite, ni tako. Tudi otroci so pod vedno večjim pritiskom,borba za uspeh je kruta, nekateri zdržijo, drugi se zlomijo (ravno tako kot odrasli). Če imajo starši posluh za take otroke, jih bodo napotili k strokovnjakom, čeprav dragi moji, tudi ti strokovnjaki so bolj strokovnjaki na papirju, kot pa zares..................

g.Gospod
25.01.2007, 13:39
ja, kaja, te strokovnjaki so res ( ne vsi) eni mazači

v 7. razredu osemletke sem imel bolj slabe ocene, nekako mi pač ni šlo v šoli... želel sem si pa na gimnazijo... pa mi je socilana delavka na šoli svetovala, da je gimnazija zame preveč in da naj grem raje na kakšno poklicno šolo... pa smop pol xelal neke teste, kaj bi bilo zame najbolj primerno: še 3 letna poklicna je bil azame preveč...

k sreči jih nisem vzel zares in sem se vpisal na gimnazijo: na maturi sem bil odliče, pol sem pa ekonomijo fax končal-toliko o strokovnjakoih

tisti strokovnjaki na naši šoli so otroke sodili po tem, iz kakšne družine ( bogate ali zdravniške) učenec prihaja..

Nincha II.
25.01.2007, 19:00
Se komu zdi problematično, da marsikdo še vedno razmišlja, da bo za svoje zdravje naredil vse, samo k psihologu, ali še huje, k psihiatru pa že ne bo šel, ker ga bodo ljudje imeli za "norega"?
Ker jaz še vedno naletim na ogromno ljudi, ki imajo kup težav in ko jim omenim strokovno pomoč (pa naj gre res samo za pogovor/e), me samo zabodeno pogleda in vehementno zatrdi, da "nor pa že ni"...

Si zadela zebljico na glavico s tem vprasanjem ;)

Tut sama sem se ze doskrat o tem sprasevala in prisla do zakljucka, da predsodki do psihiatrov in psihologov obstajajo predvsem zaradi dejstva, da psihicna bolezen vecinoma ne poteka in se ne zdravi tako kot obicajana telesna - verjetno se nihce ne boji, da bi ga nekdo z angino napadel, medtem ko pa recimo nekdo z resnimi psihicnimi motnjami lahko izgubi nadzor nad sabo in (potencialno) koga poskoduje. Sama nimam takih predsodkov, samo poskusam razumeti izvor teh (neutemeljenih?) predsodkov.
Drugo je pa to, kar si ti omenila - biti "nor", je ena izmed vecjih sramot v nasi individualisticni druzbi, ker pomeni ta dusevna bolezen, da nimas nadzora nad sabo in da v nekaterih primerih celo nisi vec sposoben skrbet zase. Kaj pa je hujsega za cloveka dandanes, kot da je od nekoga odvisen... Pha, nekoristnez... (press "sarcasm" off :sleepy: )

Mal sem zafilozofirala, upam, da se razumemo :blush:

Lilly the Bear
25.01.2007, 19:53
Tut sama sem se ze doskrat o tem sprasevala in prisla do zakljucka, da predsodki do psihiatrov in psihologov obstajajo predvsem zaradi dejstva, da psihicna bolezen vecinoma ne poteka in se ne zdravi tako kot obicajana telesna - verjetno se nihce ne boji, da bi ga nekdo z angino napadel, medtem ko pa recimo nekdo z resnimi psihicnimi motnjami lahko izgubi nadzor nad sabo in (potencialno) koga poskoduje.

V bistvu ni čisto tako. Dejansko je velika razlika med zdravljenjem bolezni z antibiotiki in zdravljenjem psihičnih motenj (NE bolezni!). Sliši se grozljivo - da si moten. Ljudje to prepoogosto mešajo z mentalno nerazvitostjo ali retardacijo. To, da imaš psihično motnjo, pomeni, da je bil v neki točki moten tvoj psihični oz. osebnostni razvoj. In pri zdravljenju teh "simptomov" je izjemno pomembno, da se človek odloči delat na sebi - kar niti pomotoma ni prijetno delo. In za to rabiš trdno voljo in veliko poguma, še posebej če si mel RES zayebane starše. Nihče ti ne more dat antibiotika in ti zbrisat spomina - sam moraš dojet, razumet, prebolet in spremenit. Helluva business, v bistvu.

No - ta osebnostni razvoj je lahko moten na več točkah skozi otroštvo ali mladostništvo. Večina jih je pa vezana na to, da starši otroka ne sprejemajo takega kot je in mu ne izkazujejo t.i. brezpogojne ljubezni do otroka kot bitja. Pri kakih motnjah v osebnosti pride takrat, ko starši pretirano pogojujejo svojo ljubezen do otroka z raznimi nemogočimi zahtevami. Npr. višje zahteve ko postavim, težje (ali sploh ne) jih bo otrok izpolnil - to pomeni, da mi ni treba izkazovat ljubezni do njega. In zakaj mi ni treba? Ker ne znam in se temu izogibam. Isto je z dajanjem podpore otroku v adolescenci - nekateri ne zmorejo vzpostavit bližine z otrokom, zato je otrok psihično prepuščen samemu sebi in se mora sam odločat o pomembnih stvareh (kako se učit, kako pristopit k simpatiji, ali pokadit cigareto ali ne, kdaj prvič seksat itd.). Potem se pa starši čudijo, zakaj so otroc zglajzal. Jah, če se o bistvenih stvareh ne pogovarjaš, ne pričakuj, da si boš z nekom blizu.

Simpl, a ni?

S tem da psihične motnje so tudi blage depresije, samodestruktivnost (rezanje z britvicami), vse motnje hranjenja (anoreksija, bulimija), anksioznost, ipd. Tega je ko listja in trave v resnici. Samo ker ne ogroža drugih ljudi, ampak kvari kvaliteto življenja samo posamezniku, ki trpi za tem, se o tem pač ne govori.

Nincha II.
25.01.2007, 20:15
V bistvu ni čisto tako. Dejansko je velika razlika med zdravljenjem bolezni z antibiotiki in zdravljenjem psihičnih motenj (NE bolezni!). Sliši se grozljivo - da si moten. Ljudje to prepoogosto mešajo z mentalno nerazvitostjo ali retardacijo. To, da imaš psihično motnjo, pomeni, da je bil v neki točki moten tvoj psihični oz. osebnostni razvoj. In pri zdravljenju teh "simptomov" je izjemno pomembno, da se človek odloči delat na sebi - kar niti pomotoma ni prijetno delo. In za to rabiš trdno voljo in veliko poguma, še posebej če si mel RES zayebane starše. Nihče ti ne more dat antibiotika in ti zbrisat spomina - sam moraš dojet, razumet, prebolet in spremenit. Helluva business, v bistvu.

No - ta osebnostni razvoj je lahko moten na več točkah skozi otroštvo ali mladostništvo. Večina jih je pa vezana na to, da starši otroka ne sprejemajo takega kot je in mu ne izkazujejo t.i. brezpogojne ljubezni do otroka kot bitja. Pri kakih motnjah v osebnosti pride takrat, ko starši pretirano pogojujejo svojo ljubezen do otroka z raznimi nemogočimi zahtevami. Npr. višje zahteve ko postavim, težje (ali sploh ne) jih bo otrok izpolnil - to pomeni, da mi ni treba izkazovat ljubezni do njega. In zakaj mi ni treba? Ker ne znam in se temu izogibam. Isto je z dajanjem podpore otroku v adolescenci - nekateri ne zmorejo vzpostavit bližine z otrokom, zato je otrok psihično prepuščen samemu sebi in se mora sam odločat o pomembnih stvareh (kako se učit,
kako pristopit k simpatiji, ali pokadit cigareto ali ne, kdaj prvič seksat itd.). Potem se pa starši čudijo, zakaj so otroc zglajzal. Jah, če se o bistvenih stvareh ne pogovarjaš, ne pričakuj, da si boš z nekom blizu.

Simpl, a ni?

S tem da psihične motnje so tudi blage depresije, samodestruktivnost (rezanje z britvicami), vse motnje hranjenja (anoreksija, bulimija), anksioznost, ipd. Tega je ko listja in trave v resnici. Samo ker ne ogroža drugih ljudi, ampak kvari kvaliteto življenja samo posamezniku, ki trpi za tem, se o tem pač ne govori.


Nisi me cisto najboljs razumela - se cisto strinjam s tem, kar si napisala. ;)

Edina tocka, v kateri se ne strinjam, je to, da malce prevec stvari pripisujes starsem - ni nujno, da so oni vedno krivi. Na nekatere otroke se da bolj vplivati, na nakatere manj, eni bolj posnemajo vedenje in vzorce starsev, drugi manj ... vse je dokaj individualna zadeva. Otrokovi prvi vzorniki so vsekakor starsi, niso pa edini. Pa se je drugih dejavnikov. No, da se ne oddaljimo od teme, stvar je prekompleksna :blush:

Lilly the Bear
25.01.2007, 20:28
Nisi me cisto najboljs razumela - se cisto strinjam s tem, kar si napisala. ;)

Edina tocka, v kateri se ne strinjam, je to, da malce prevec stvari pripisujes starsem - ni nujno, da so oni vedno krivi. Na nekatere otroke se da bolj vplivati, na nakatere manj, eni bolj posnemajo vedenje in vzorce starsev, drugi manj ... vse je dokaj individualna zadeva. Otrokovi prvi vzorniki so vsekakor starsi, niso pa edini. Pa se je drugih dejavnikov. No, da se ne oddaljimo od teme, stvar je prekompleksna :blush:

Stvar je kompleksna in tu se igramo z verjetnostmi. Se pravi da če so starši OK, bo po vsej verjetnosti tudi otrok OK. Ampak ne poznam primera (in poznam jih OGROMNO), kjer bi bil otrok totalno mimo, starši bi bli pa OK. Preprosto tega ne najdeš. Če mi poveš za en konkreten primer, ki ga poznaš, bom zelo presenečena. Ampak kjer so starši res OK, ne da samo do sosedov in znancev tako delujejo.

Nincha II.
25.01.2007, 20:37
Stvar je kompleksna in tu se igramo z verjetnostmi. Se pravi da če so starši OK, bo po vsej verjetnosti tudi otrok OK. Ampak ne poznam primera (in poznam jih OGROMNO), kjer bi bil otrok totalno mimo, starši bi bli pa OK. Preprosto tega ne najdeš. Če mi poveš za en konkreten primer, ki ga poznaš, bom zelo presenečena. Ampak kjer so starši res OK, ne da samo do sosedov in znancev tako delujejo.

V vecini primerov imas vsekakor prav.
In ja, poznam 2 taka primera, kjer so starsi ok, otrok pa ima precejsnje tezave s sabo.
Kaj bolj konkretnega o teh ne bi pisala tu po forumih, ker se mi ne zdi ok.
Ne pozabi na dejstvo, da v fazi odrascanja zgubljas to navezanost s starsi pocasi in s tem se manjsa njihov vpliv, povecuje pa vpliv druzbe in okolice... Tem socializacijskim procesom smo izpostavljeni do konca zivljenja in imajo hoten ali nehoten vpliv na nas.

Je pa res, da je veliko starsev navzven in v druzbi perfektnih, ko se pa zaprejo domaca vrata, pa vse kaj drugega. Ampak kaj mores, niso se vsi starsi rodili s smislom za pedagogiko, didaktiko in psihologijo... (ne, ne opravicujem jih!) ;)

Lilly the Bear
25.01.2007, 20:40
V vecini primerov imas vsekakor prav.
In ja, poznam 2 taka primera, kjer so starsi ok, otrok pa ima precejsnje tezave s sabo.
Kaj bolj konkretnega o teh ne bi pisala tu po forumih, ker se mi ne zdi ok.
Ne pozabi na dejstvo, da v fazi odrascanja zgubljas to navezanost s starsi pocasi in s tem se manjsa njihov vpliv, povecuje pa vpliv druzbe in okolice... Tem socializacijskim procesom smo izpostavljeni do konca zivljenja in imajo hoten ali nehoten vpliv na nas.

Je pa res, da je veliko starsev navzven in v druzbi perfektnih, ko se pa zaprejo domaca vrata, pa vse kaj drugega. Ampak kaj mores, niso se vsi starsi rodili s smislom za pedagogiko, didaktiko in psihologijo... (ne, ne opravicujem jih!) ;)

OK, ce ima otrok tezave s sabo v puberteti, je to normalno. Ce so tok hude, da mora po strokovno pomoc, tud ok, ce mu starsi stojijo ob strani in ga podpirajo.

Ampak kokr pravis - kolko ljudi, tolko cudi. Cist mozno, da obstajajo izjeme, sam da jih jaz ne poznam.

pik4p010nic4
18.06.2008, 11:56
Mi lahko kdo priporoči kakšnega dobrega psihologa ali psihoterapevta v ljubljani (s koncesijo). Imate kakšne izkušnje s temi ki delajo v zdravstvenih domovih?

Dalmatinec
18.06.2008, 12:19
V vecini primerov imas vsekakor prav.
In ja, poznam 2 taka primera, kjer so starsi ok, otrok pa ima precejsnje tezave s sabo.
Kaj bolj konkretnega o teh ne bi pisala tu po forumih, ker se mi ne zdi ok.
Ne pozabi na dejstvo, da v fazi odrascanja zgubljas to navezanost s starsi pocasi in s tem se manjsa njihov vpliv, povecuje pa vpliv druzbe in okolice... Tem socializacijskim procesom smo izpostavljeni do konca zivljenja in imajo hoten ali nehoten vpliv na nas.

Je pa res, da je veliko starsev navzven in v druzbi perfektnih, ko se pa zaprejo domaca vrata, pa vse kaj drugega. Ampak kaj mores, niso se vsi starsi rodili s smislom za pedagogiko, didaktiko in psihologijo... (ne, ne opravicujem jih!) ;)

Bi jim jaz dal razne pedagogike, psohologije in še kaj.:mad:Kje so pa pred 30 ali 40 leti imeli ves ta šit, pa so bli 100krat boljše vzgojeni?

Burda
18.06.2008, 12:45
vse kar je treba z otroki, je pogovor. ko odraščajo, morajo imeti občutek varnosti, naj se radi vračajo domov, če seveda v družini ni kaj drugega vmes-slab partnerski odnos, alko itd...
in strinjam se z Dalmatincem-v knjigah piše ogromno, uporabnega je zelo malo. vsak otrok je svoj individuum, kakor tudi starš, vsak se trudi biti najboljši, če otrok čuti ljubezen in naklonjenost, je že s tem veliko narejenega. Moje mnenje in izkušnja - če je problem, je treba kdaj tud po mizi udart, ne samo psihologe poslušat.

Dalmatinec
19.06.2008, 06:57
vse kar je treba z otroki, je pogovor. ko odraščajo, morajo imeti občutek varnosti, naj se radi vračajo domov, če seveda v družini ni kaj drugega vmes-slab partnerski odnos, alko itd...
in strinjam se z Dalmatincem-v knjigah piše ogromno, uporabnega je zelo malo. vsak otrok je svoj individuum, kakor tudi starš, vsak se trudi biti najboljši, če otrok čuti ljubezen in naklonjenost, je že s tem veliko narejenega. Moje mnenje in izkušnja - če je problem, je treba kdaj tud po mizi udart, ne samo psihologe poslušat.
Tako je. In še vedno mislim in bom vedno mislil ter zagovarjal, da je kakšen udarec po tazadnji ali poteg za 'sladke' prej pozitiven kot negativen!!!

KissMe
19.06.2008, 07:32
Tako je. In še vedno mislim in bom vedno mislil ter zagovarjal, da je kakšen udarec po tazadnji ali poteg za 'sladke' prej pozitiven kot negativen!!!

Ne vem po kakšni logiki bi bilo tako ravnanje lahko pozitivno. Otroke se menda vzgaja za to, da bodo postali kompetentni odrasli, ki bodo znali reševati koflikte. In kakšno sporočilo nosi udarec po tazadnji ali poteg za "sladke"? Če kdo ne dela tako, kot ti hočeš oz. pričakuješ, potem ga imaš pravico fizično napasti. Pa je to res? Če se odrasli ne pretepamo med sabo, zakaj bi to delali z otroki?:nonono:

Dalmatinec
19.06.2008, 13:05
Ne vem po kakšni logiki bi bilo tako ravnanje lahko pozitivno. Otroke se menda vzgaja za to, da bodo postali kompetentni odrasli, ki bodo znali reševati koflikte. In kakšno sporočilo nosi udarec po tazadnji ali poteg za "sladke"? Če kdo ne dela tako, kot ti hočeš oz. pričakuješ, potem ga imaš pravico fizično napasti. Pa je to res? Če se odrasli ne pretepamo med sabo, zakaj bi to delali z otroki?:nonono:Daj daj ne kompliciraj. In ne igraj čistunstva. Naši starši so v šoli dobili s ravnili po dlaneh in še kaj hujšega, tudi župnik pri verouku jim je storil isto, starši doma še kaj hujšega če niso bli OK, pa ni noben umrl zaradi tega. Kvečjemu bolj vzgojeni so bli od današnje mularije in bolj so cenili določene vrednote, bolj spoštovali starejše, več delali in še kaj. Tudi mi smo bli taki. Tudi mene je foter doma s pasom po riti če sem ušpičil res kaj slabega ali rekel babici da je stara baba. Pa zaradi tega ne preživljam nobenih travm. Mati je na meni zlomla štil od metle ko je ugotovila da sem ji (kot 17 leten) kradel cigarete iz predala, pa zaradi tega nikoli nisem imel nikakršnih travm in vojske psihologov in psihiatrov okrog sebe. Skratka, samo potuho jim dajete in jih delate mehkužce, zato pa je tako kot je. Fantje zrastejo v skrpucala in pomehkužence, punce pa se pomožačijo in s****ajo. Eto, produkt vaših psihologov , psihiatrov in pametovanja.

KissMe
19.06.2008, 14:58
A je to zate kompliciranje? Js mislim, da je moje mnenje mnogo bolj logično kot tvoje. Ok, delaj kakor hočeš, ampak js sm svoje mnenje vsaj argumentirala, tvoj edini argument je pa to, da če otrok ne pretepaš, pol postanejo mehkužci:think:
Da se svojih otrok fizično lotiš samo pokaže, da si izgubil kontrolo nad sabo. Zakaj pa si rekel babici da je stara baba? Mene ni doma nihče s pasom tepel, pa mi ni kej takega na misel prišlo. Zanimivo, a ne?
A še nisi slišal, da pretepanje v otrocih samo vzbuja jezo? Ne se pol čudit, če kakšen otrok, ki ga doma tepejo (npr. s pasom), pol vzame sekiro pa celo družino pobije... itak, če so ga pa v otroštvu poniževali, logično. Ne moreš met rad nekoga ki ti ne kaže niti osnovnega spoštovanja. Če ne veš, je treba tudi otroke spoštovati, šele potem bodo tudi oni tebe.
Spoštovanje, ki si ga pridobiš s palico je pa zame vredno manj kot počen groš. Če pa tebi to nekaj pomeni, potem pa kar izvoli.

alfabet
19.06.2008, 15:28
Daj daj ne kompliciraj. In ne igraj čistunstva. Naši starši so v šoli dobili s ravnili po dlaneh in še kaj hujšega, tudi župnik pri verouku jim je storil isto, starši doma še kaj hujšega če niso bli OK, pa ni noben umrl zaradi tega. Kvečjemu bolj vzgojeni so bli od današnje mularije in bolj so cenili določene vrednote, bolj spoštovali starejše, več delali in še kaj. Tudi mi smo bli taki. Tudi mene je foter doma s pasom po riti če sem ušpičil res kaj slabega ali rekel babici da je stara baba. Pa zaradi tega ne preživljam nobenih travm. Mati je na meni zlomla štil od metle ko je ugotovila da sem ji (kot 17 leten) kradel cigarete iz predala, pa zaradi tega nikoli nisem imel nikakršnih travm in vojske psihologov in psihiatrov okrog sebe. Skratka, samo potuho jim dajete in jih delate mehkužce, zato pa je tako kot je. Fantje zrastejo v skrpucala in pomehkužence, punce pa se pomožačijo in s****ajo. Eto, produkt vaših psihologov , psihiatrov in pametovanja.

Dober starš/pedagog bi poskrbel za to, da ima otrok tak odnos s starši, da sploh ne krade cigaret mami in da ne govori babici stara baba. Pri tebi je bil odnos pač tak, da ko si naredil eno piz...., si jih fasal. KissMe pa, če sem prav razumel, zagovarja drugačen pristop - da poskrbiš, da to takih primerov sploh ne pride. Seveda kdo kdaj naredi kakšno neumnost, ampak jaz npr. nikdar nisem žalil starejših (meni v otroštvu niti na pamet ni prišlo, da bi rekel babici stara baba) ali kradel staršem, ker so me bolje vzgojili. Pa ne s pretepanjem. Največ dela imajo psihologi in psihiatri prav s tistimi, ki so jih starši pretepali. Eni so kljub temu postali "normalni" člani družbe, drugim to pač ni uspelo, loterija. Seveda otroku ne moreš pustiti vsega, kar hoče, ampak stvari mu moraš dopovedati z besedami. Najlažje ga je seveda pretepst, ko česa ne naredi prav. Ampak si vzet čas, se usest z otrokom, mu razložit, kaj je prav in kaj ni ter zakaj... za to pa je seveda potrebna volja. In pa tudi možgani. Na žalost številni danes nimajo niti enega niti drugega, pa imajo vseeno otroke. Če se otrok navadi pogovora s tabo, se bo nate obrnil tudi takrat, ko bo v težavah, ko bo naredil kaj narobe. Če pa je vajen batin, bo skrival vse pred starši, ker bo vedel, da je bolje tajit, kot pa fasat. Ampak to je že zdrava logika, za to je potrebno tudi kaj pomislit. Tako da bo verjetno lažje vzet pas/palico v roke, pa na delo...

KissMe
19.06.2008, 17:13
Dober starš/pedagog bi poskrbel za to, da ima otrok tak odnos s starši, da sploh ne krade cigaret mami in da ne govori babici stara baba. Pri tebi je bil odnos pač tak, da ko si naredil eno piz...., si jih fasal. KissMe pa, če sem prav razumel, zagovarja drugačen pristop - da poskrbiš, da to takih primerov sploh ne pride. Seveda kdo kdaj naredi kakšno neumnost, ampak jaz npr. nikdar nisem žalil starejših (meni v otroštvu niti na pamet ni prišlo, da bi rekel babici stara baba) ali kradel staršem, ker so me bolje vzgojili. Pa ne s pretepanjem. Največ dela imajo psihologi in psihiatri prav s tistimi, ki so jih starši pretepali. Eni so kljub temu postali "normalni" člani družbe, drugim to pač ni uspelo, loterija. Seveda otroku ne moreš pustiti vsega, kar hoče, ampak stvari mu moraš dopovedati z besedami. Najlažje ga je seveda pretepst, ko česa ne naredi prav. Ampak si vzet čas, se usest z otrokom, mu razložit, kaj je prav in kaj ni ter zakaj... za to pa je seveda potrebna volja. In pa tudi možgani. Na žalost številni danes nimajo niti enega niti drugega, pa imajo vseeno otroke. Če se otrok navadi pogovora s tabo, se bo nate obrnil tudi takrat, ko bo v težavah, ko bo naredil kaj narobe. Če pa je vajen batin, bo skrival vse pred starši, ker bo vedel, da je bolje tajit, kot pa fasat. Ampak to je že zdrava logika, za to je potrebno tudi kaj pomislit. Tako da bo verjetno lažje vzet pas/palico v roke, pa na delo...

Točno to sem imela v mislih:2thumbs:

Dalmatinec
19.06.2008, 17:53
A je to zate kompliciranje? Js mislim, da je moje mnenje mnogo bolj logično kot tvoje. Ok, delaj kakor hočeš, ampak js sm svoje mnenje vsaj argumentirala, tvoj edini argument je pa to, da če otrok ne pretepaš, pol postanejo mehkužci:think:

To ne. Hotel sem samo rečt, da kakšna trda roka kdaj pa kdaj niti slučajno ne škodi...
Da se svojih otrok fizično lotiš samo pokaže, da si izgubil kontrolo nad sabo. Zakaj pa si rekel babici da je stara baba? Mene ni doma nihče s pasom tepel, pa mi ni kej takega na misel prišlo. Zanimivo, a ne?
A še nisi slišal, da pretepanje v otrocih samo vzbuja jezo? Ne se pol čudit, če kakšen otrok, ki ga doma tepejo (npr. s pasom), pol vzame sekiro pa celo družino pobije...
Take in podobne nebuloze delajo največkrat froci s familij, kjer jim dajejo največ potuhe in kjer jim je vse dovoljeno in kjer jih pretirano ujčkajo že od minutke ko so prišli na svet, pa potem mislijo, da lahko pravico kadarkoli in kjerkoli vzamejo v svoje roke, če nekaj ni po njihovem.

Ne moreš met rad nekoga ki ti ne kaže niti osnovnega spoštovanja. Če ne veš, je treba tudi otroke spoštovati, šele potem bodo tudi oni tebe.
Spoštovanje, ki si ga pridobiš s palico je pa zame vredno manj kot počen groš. Če pa tebi to nekaj pomeni, potem pa kar izvoli.Uf, še zjokal se bom ob tem novodobnem pomehkuževalnem nabijanju, kjer se pokliče 100 psihiatrov na kup, čim se frocu prdec narobe obrne. In ti o nekem poniževanju? frocovje mora ugotovit, da v življenju ne more biti vedno vse po njihovem, naučiti pa bi se morali tudi spoštovanje avtoritete in prav zato še vedno zagovarjam to, da bi fantje morali v vojsko! Zakaj so pa lahko 20 ali 30 ali 40 let nazaj odhajali 18 letni v vojsko po 1000km daleč, pa se je od tam vsakdo vrnil odraslejši in zrelejši, kar mu je pozneje veliko pomagalo v življenju in to še dandanes marsikateri priznava? Zakaj so lahko spoštovali v šolah učitelje, v župniščih župnike, na ulici starejše, doma starše, dandanes pa niti duha na sluha več od tega?

Dalmatinec
19.06.2008, 19:18
In za eno primerjavo povem še tole; odraščal sem v familiji, kjer mi ni blo vse na krožniku prineseno in kjer me je foter pribl. 1x letno s pasom po riti, če sem ušpičil res kaj slabega. kljub temu sem pridobil poklic, hodim v službo že 16 let, odslužil sem tudi vojsko, imam svoje stanovanje in se redno ukvarjam s športom. Imam pa sošolca iz osnovne šole, ki je imel vedno vse, v 5. razredu že moped,vedno najlepše obleke,računalnik, vedno pa tudi veliko denarja in igrač, ter ki so mu starši nasploh vse prinesli k riti, kot se temu reče, za povrhu vsega pa mu je foter prepustil ob koncu šolanja še uspešen družinski posel. Danes se tip že drugo leto zdravi v neki Don Pierinovi komuni v Italiji, potem ko se je total zapil, zadrogiral, ko ga je žena zaradi tega zapustila in ko je zapravil družinsko podjetje ter na koncu dobil tudi sodno prepoved približevanja staršem in bivši ženi ter otroku zaradi nasilja. In kje je zdaj tu vaša logika? Komu se je manjkal pas? Morda njemu? In morda je meni koristil da nisem končal kot on?:dontknow:

KissMe
19.06.2008, 20:12
Uf, še zjokal se bom ob tem novodobnem pomehkuževalnem nabijanju, kjer se pokliče 100 psihiatrov na kup, čim se frocu prdec narobe obrne. In ti o nekem poniževanju? frocovje mora ugotovit, da v življenju ne more biti vedno vse po njihovem, naučiti pa bi se morali tudi spoštovanje avtoritete in prav zato še vedno zagovarjam to, da bi fantje morali v vojsko! Zakaj so pa lahko 20 ali 30 ali 40 let nazaj odhajali 18 letni v vojsko po 1000km daleč, pa se je od tam vsakdo vrnil odraslejši in zrelejši, kar mu je pozneje veliko pomagalo v življenju in to še dandanes marsikateri priznava? Zakaj so lahko spoštovali v šolah učitelje, v župniščih župnike, na ulici starejše, doma starše, dandanes pa niti duha na sluha več od tega?

Ne, ti se prav gotovo ne boš zjokal, ker si z dobro vzgojo najbrž pridobil tudi vednost, da se tipi ne smejo jokat-ker so pol pomehkuženi:veryevil:
Sploh pa, če rabiš psihiatra, da ti pove take osnove, kot je kako se pridobi spoštovanje, potem pa tud ne vem:dontknow:
Se strinjam, da morajo otroci ugotovit, da v življenju ne more biti vedno po njihovem, ampak to lahko ugotovijo na boljši in koristnejši način. Tudi s spoštovanjem avtoritete se strinjam, ampak vse to se da dosečt čist brez batin.
Tud včasih so obstajali nespoštljivi ljudje, luzerji in pijanci. Ne govort da včasih so bli pa usi ful super, ker to ni res. Tko kot ni res da so danes vsi poden.
Alfabet je zelo dobro napisal, da ponavadi zaidejo na kriva pota tisti, ki cvikajo pred starši (zakaj že?), jim nič ne zaupajo in ko starši ugotovijo, da je nekaj narobe, je ponavadi že prepozno.
Hm... ne vem, morda ti je pas res koristil, morda si pa ravno zaradi tega tako napadalen:think: Poznam velik uspešnih ljudi s službo in družino, ki jih doma niso pretepal, pa tud nekaj takih, ki so jih in ti so ponavadi pijanci, zadrogiranci ali pa imajo zaradi nezakonitih dejanj (tudi pretepov) probleme s policijo in sodišči.
Ne bom rekla da je to edina varianta, očitno res obstajajo izjeme, ampak izjeme le potrjujejo pravilo.
Pa še to-očitno si me narobe razumel. Zame pogovor in spoštovanje otroka ne pomeni razvajanja! Seveda ne, če otroka spoštuješ kot človeka, ga boš vzgojil tako, da bo čim lažje živel in se soočal s težavami in razvajanje temu le škoduje, zato sem odločno proti temu, ne vem zakaj se ti je zdel da bi js svojim otrokom vse v rit vtaknila? Ampak otroku pač poveš da nekaj ni prav in tudi zakaj ni prav, namesto da mu eno prisoliš. A je to res tako zelo težko? Zakaj se otrok ne jemlje resno, sej so glih tko ljudje kot odrasli. In razumejo človeško govorico! A svojega sodelavca tud po riti namahaš če naredi kaj narobe?

Bistvo vzgoje je zgled!

pk
19.06.2008, 20:18
To ne. Hotel sem samo rečt, da kakšna trda roka kdaj pa kdaj niti slučajno ne škodi...

Take in podobne nebuloze delajo največkrat froci s familij, kjer jim dajejo največ potuhe in kjer jim je vse dovoljeno in kjer jih pretirano ujčkajo že od minutke ko so prišli na svet, pa potem mislijo, da lahko pravico kadarkoli in kjerkoli vzamejo v svoje roke, če nekaj ni po njihovem.

Uf, še zjokal se bom ob tem novodobnem pomehkuževalnem nabijanju, kjer se pokliče 100 psihiatrov na kup, čim se frocu prdec narobe obrne. In ti o nekem poniževanju? frocovje mora ugotovit, da v življenju ne more biti vedno vse po njihovem, naučiti pa bi se morali tudi spoštovanje avtoritete in prav zato še vedno zagovarjam to, da bi fantje morali v vojsko! Zakaj so pa lahko 20 ali 30 ali 40 let nazaj odhajali 18 letni v vojsko po 1000km daleč, pa se je od tam vsakdo vrnil odraslejši in zrelejši, kar mu je pozneje veliko pomagalo v življenju in to še dandanes marsikateri priznava? Zakaj so lahko spoštovali v šolah učitelje, v župniščih župnike, na ulici starejše, doma starše, dandanes pa niti duha na sluha več od tega?

Hm, o trdi roki raje ne bi, se mi tudi slučajno ne da razpravljat, kakšne sorte folk uporablja tovrstne metode. Se raje distanciram.
Ampak kje vendar od tebi ideja, da sose takrat iz armije vračali vsi zrelejši in da je vsem to pomagalo? Menda nisi še nikoli slišal za tiste, ki so s hlinjenjem te ali one zdravstvene težave rajši ostali doma? Ali za kraje ob meji z jugom, od koder se jih kar nekaj ni več vrnilo? Ali za poniževalne metode polpismenih nadrejenih do vojakov, ki so imeli višjo izobrazbo od njih?
Lepo, da imaš o spoštljivosti v preteklosti tako mnenje. Ampak - kaj misliš, koliko je bilo vmes hinavščine ? Da preračunljivosti ne bi omenjali.
In danes je in duha in sluha o tem. Seveda ne vse povprek, le da se vedno več ljudi zaveda, da si je treba avtoriteto in spoštovanje prislužiti.

KissMe
19.06.2008, 20:25
Aja, pa še to sem se spomnila glede vojske... Poznam jih kar nekaj, kjer so tam začeli bolj pogosto uživati alkohol, pa tudi kakšne ilegalne substance, tolk o tem, kolk je vojska koristna!

Edin dobr je da so se tipi tam naučil postlo postlat:rolling:

Seveda, avtoriteto in spoštovanje si je treba prislužit. Zakaj bi npr. otrok spoštoval očeta, če oče cele dneve pije in zmerja (pretepa) njegovo mamo? A zarad tega, ker je pač njegov oče? Otroke se da tolk hitr narest da si samo to, da si fotr, ne zasluži nobenega spoštovanja. Ali naj ga spoštuje zato, ker ga vsak večer naklesti? No, pa isto velja za ženske, da ne bo pomote.

Dalmatinec
19.06.2008, 20:43
Alfabet je zelo dobro napisal, da ponavadi zaidejo na kriva pota tisti, ki cvikajo pred starši (zakaj že?), jim nič ne zaupajo in ko starši ugotovijo, da je nekaj narobe, je ponavadi že prepozno.

Si nisi prebrala tistega drugega posta, kjer omenjam za primer sebe in svojega sošolca?;)

Tud včasih so obstajali nespoštljivi ljudje, luzerji in pijanci. Ne govort da včasih so bli pa usi ful super, ker to ni res. Tko kot ni res da so danes vsi poden.

S tem se strinjam. Vendar jih še zdaleč ni blo tolko in še zdaleč ni bil evidenten takšen manko spoštovanja avtoritete kot dandanes!

Hm... ne vem, morda ti je pas res koristil, morda si pa ravno zaradi tega tako napadalen:think:

Napadalen? Daj ne hecaj se. V življenju nisem bil do nikogar nasilen, medtem ko je tisti tip ki ga omenjam v postu, v svojih krizah vsaj trikrat tedensko do krvi pretepel svoje starše. In ki -mimogrede- nikoli ni okusil pasa, jaz sem ga pa.:approve:

Ampak otroku pač poveš da nekaj ni prav in tudi zakaj ni prav, namesto da mu eno prisoliš. A je to res tako zelo težko?

Včasih se frocu česa ne da drugače dopovedat kot na kakšen bolj 'krut' način, nad katerim se pač zgražaš ti in nekaj prismojenih 'strokovnjakov' ki zagovarjajo pomehkuženje mularije.

A svojega sodelavca tud po riti namahaš če naredi kaj narobe?
Sodelavca ne, kakšno sodelavko pa prav rad...:veryevil:

Aja, pa še to sem se spomnila glede vojske... Poznam jih kar nekaj, kjer so tam začeli bolj pogosto uživati alkohol, pa tudi kakšne ilegalne substance, tolk o tem, kolk je vojska koristna!

Edin dobr je da so se tipi tam naučil postlo postlat:rolling:

Še več pa ilegalnih substanc in alkohola dandanes mularija uživa po šolah, parkih , diskačih in še kje - a tega pa ne vidiš? Vojska je bla pravi preizkus moškosti, kjer si se naučil -seveda če si imel kaj soli v glavi- da ni povsod v življenju mamice zraven in da se včasih moraš pač tudi sam soočiti s kakšnimi bolj resnimi življenjskimi situacijami!

paradox
20.06.2008, 21:14
Včasih se frocu česa ne da drugače dopovedat kot na kakšen bolj 'krut' način, nad katerim se pač zgražaš ti in nekaj prismojenih 'strokovnjakov' ki zagovarjajo pomehkuženje mularije.

Ce, das krutost v narekovaje ne pomeni, da je manj kruta!
Krutost ni alternativna metoda vzgoje, ki je sprejemljiva, ce je mehke variante.

Odrasla oseba, ki ni sposobna otroku razloziti brez nasilja, kaj je dobro za njega in kaj ni na spostljiv nacin, ki ga je otrok sposoben razumeti bi morala poiskati pomoc pri 'prismojenih' strokovnjakih, ce ze ni razmisljala o kompleksnosti dobre vzgoje preden je spravila novo bitje na svet.

Nobena batina ni opravicljiva!


--------
Pa se nekaj v razmislek:

The Save the Children Alliance conducted research on physical and humiliating punishment with children around the world as a special contribution to the Study. The resulting report found that overwhelmingly, the children disagreed with the idea that such punishment accomplished anything positive.
The report suggested that while children may comply with adults’ wishes immediately after being hit, “young children frequently do not remember why they are hit, and children will only refrain from the misbehaviour if they face an imminent threat of being hit.
This sort of punishment frightens children into certain behaviours: it does not help children to want to behave, or teach them self-discipline or promote any alternative.
In a survey undertaken by UNICEF in Europe and Central Asia, over 75% of children said that ‘hitting’ was ‘never’ a good solution to problems at home.
In Regional Consultations for the Study, children repeatedly called for other methods of discipline, including being offered a proper explanation of what they had done wrong. They underlined how hurtful it was to be hit and humiliated by those who professed to love and care for them.
------------

Irina
20.06.2008, 22:43
Mi lahko kdo priporoči kakšnega dobrega psihologa ali psihoterapevta v ljubljani (s koncesijo). Imate kakšne izkušnje s temi ki delajo v zdravstvenih domovih?

Za ZD ti ne znam odgovoriti. Predlagam ti obisk psihijatrinje na Gornjem trgu (desno od Magistrata). Namenjena je osebam, ki takoj potrebujejo pomoč. Pri njej se oglasiš brez napotnice in se pogovoriš kako naprej.

Prav tako zelo "dober" naslov je Klinični oddelek za mentalno zdravljenje, Zaloška 29, 1000 Ljubljana (nasproti Očesne klinike v Mostah) - prim.Matjaž Lunaček in njegova ekipa. Prim.Lunaček ni pristaš medikamentov, ampak trdega dela pacienta in terapevta. Spletna stran: http://www.psih-klinika.si/index.php?id=124.

amaze646
20.06.2008, 23:26
Sam sem imel lani problem z panicnimi napadi in anksioznostjo. In tudi pri sebi sem videl, kako staromodni ********** sem, ker sem se tako branil psihiatra. Ko sem se preprical in ga obiskal sem videl, da je to zelo pozitivna stvar. Ko gledam ljudi jih bi veliko moralo na obisk k terapevtu a vsi tezave samo pozirajo, jih tlacijo ... in potem nekoc izbruhne. V sloveniji se res se zelo pozna ta starinski odnos do psihiatrov v smislu, da ce pa gres k psihiatru si pa takoj nepristeven in totalno zmesan. Sam sem imel z njim zelo pozitivno izkusnjo in vem, da mi je zelo pomagalo. Danes sem spet vredu.

Dalmatinec
27.06.2008, 16:47
Sam sem imel lani problem z panicnimi napadi in anksioznostjo. In tudi pri sebi sem videl, kako staromodni ********** sem, ker sem se tako branil psihiatra. Ko sem se preprical in ga obiskal sem videl, da je to zelo pozitivna stvar. Ko gledam ljudi jih bi veliko moralo na obisk k terapevtu a vsi tezave samo pozirajo, jih tlacijo ... in potem nekoc izbruhne. V sloveniji se res se zelo pozna ta starinski odnos do psihiatrov v smislu, da ce pa gres k psihiatru si pa takoj nepristeven in totalno zmesan. Sam sem imel z njim zelo pozitivno izkusnjo in vem, da mi je zelo pomagalo. Danes sem spet vredu.

Super, me veseli da si v redu!:2thumbs: Sicer sem pa imel kratko epizodo s psihiatrom (oz. psihiatrinjo) tudi jaz. Pred nekaj leti sem imel napade nočne panike in včasih sem se zbujal ves prepoten ter zmeden. Razmišljal sem kaj storit:think: in potem sem se vseeno odločil, da grem do svojega dohtarja in da mi da napotnico za psihiatra. Naročil sem se, in čez kakšen mesec odšel do psihiatrinje. Moj pregled je izgledal tragikomično. Dohtarca je pregledala anamnezo s strani mojega osebnega zdravnika (napadi panike ponoči in zbujanje), me premerila z očmi z daljave 2m, me prosila da izprožim roke in me pogledala v oči, me vprašala če jemljem mamila ali uživam preveč alkohola (mamil sploh ne jemljem, tudi alkota ne uživam ravno preveč), ter me po mojem nikalnem odgovoru na hitro odpravila z nekimi tabletami, po katerih sem bil še bolj paničen in živčen in ki sem jih po kakem tednu jemanja odvrgel v smeti!:mad:

Torej, niti sledu o kakšnem pogovoru ali pristnem človeškem stiku. Vse samo na hitro in brezosebno, odhajal sem že po par minutah s kupom receptov. Po tej 'obravnavi' sem se odločil, da me noben psihiater tega sveta ne bo več kar tako videl v svoji ambulanti!:nonono:

Napadi nočne panike pa so minili kmalu po tistem, brez zdravil, le par stvari sem pač moral razčistit sam pri sebi!:2thumbs:

sheena
09.11.2008, 14:51
Problem danes je, da se nekateri ne znajo spopasti s problemi na pravi način. Zato se po pomoč zatekajo k psihiatrom. To pa ni nujno najboljša varianta. Ljudi, ki jih jaz poznam in hodijo k psihiatru, so večinoma brez dela ali pa delajo le minimalno, nimajo nobenih interesov, da bi kaj počeli v prostem času, doma večinoma ne postorijo ničesar... Sej ne pravim, večina primerov res rabi pomoč, vendar pa bi se nekateri lahko malo potrudili in jim ne bi bilo treba cele mesece preživljati v raznih ustanovah. Že recimo ukvarjanje s športom ali pa domači ljubljenček lahko precej spremenijo človekovo psihično stanje. Ljudje, ki so psihično labilni, lahko kmalu izgubijo kontrolo nad seboj, odidejo k psihiatru, ta pa jim da tablete. Je najlažja, vendar pa ne nujno najboljša varianta.
Da še enkrat poudarim, da nisem govorila o ljudeh, ki imajo resnične težave (anksioznost, bulimija, anoreksija, manična depresija, demenca...).

kopriva007
21.11.2008, 17:32
Problem danes je, da se nekateri ne znajo spopasti s problemi na pravi način. Zato se po pomoč zatekajo k psihiatrom. To pa ni nujno najboljša varianta. Ljudi, ki jih jaz poznam in hodijo k psihiatru, so večinoma brez dela ali pa delajo le minimalno, nimajo nobenih interesov, da bi kaj počeli v prostem času, doma večinoma ne postorijo ničesar... Sej ne pravim, večina primerov res rabi pomoč, vendar pa bi se nekateri lahko malo potrudili in jim ne bi bilo treba cele mesece preživljati v raznih ustanovah. Že recimo ukvarjanje s športom ali pa domači ljubljenček lahko precej spremenijo človekovo psihično stanje. Ljudje, ki so psihično labilni, lahko kmalu izgubijo kontrolo nad seboj, odidejo k psihiatru, ta pa jim da tablete. Je najlažja, vendar pa ne nujno najboljša varianta.
Da še enkrat poudarim, da nisem govorila o ljudeh, ki imajo resnične težave (anksioznost, bulimija, anoreksija, manična depresija, demenca...).

že že sam takšni ljudje so ponavadi brez interesov in življenske energije tako si največkrat tudi ne poiščejo pomoči, ker se imajo itak premalo radi....in takšni ljudje ne sam, da nimajo interesov, niti nimajo ideje kako si polepšati življenje...živijo iz dneva v dan, brez ciljev, želja...kje, da bi si potem iskali še psihologe....hm kaj pa vem...

vučko stručko
13.05.2009, 02:33
Čeprav se povpraševanje po psihoterapiji pri nas povečuje, to verjetno ne bo tako velik posel kot v ZDA. Psihoterapija nevroz in anksioznih motenj je donosnejša od zdravljenja psihoz.

Psihiater Iztok Lešer, ki dela v eni od bolnišnic in v Trebnjem vodi zasebno ambulanto s koncesijo, meni, da psihiatrična in psihološka pomoč pri nas nikoli ne bo tako dober posel kot v ZDA. Njegovo ambulanto v Trebnjem obiskujejo predvsem bolniki s psihozami, ki so večinoma brez denarja ali živijo samo od socialne podpore. Zato bi lahko po Lešerjevi oceni največ zaslužili terapevti, ki se ukvarjajo predvsem s psihoterapijo nevroz in anksioznih motenj.

Čakalne dobe

Zdaj bi vas na individualno psihoterapijo pri psihiatru Andreju Marušiču naročili čez teden dni, pri Klemenu Rebolju pa šele čez dva meseca. Še dlje, in sicer kar tri mesece, bi čakali na prvi obisk pri psihologinji Sandri Meško.


Pregoreli poslovneži

Kar dve tretjini ljudi, ki jim psihologinja Andreja Pšeničny pomaga na ljubljanskem Inštitutu za razvoj človeških virov, so poslovneži. Večina se jih srečuje z izgorevanjem in izgorelostjo oziroma njenimi poledicami - depresijo, anksioznostjo in psihofizično izčrpanostjo.

Link: http://www.finance-on.net/?MOD=show&id=172652 ( Finance so zame le eden izmed mnogih medijev, da ne bo pomote ).


Nič novega. Očitno tako opevana posmoderna družba ne deluje. :rolleyes: :lala:

naša civilizacija je zgubila. človeka. lazarev je opozarjal in povdarja, da je najprej prišlo do razpada duhovnih struktur človeštva, ki se že prenašajo navzdol tako, da je pričela razpadati duševna struktura. a kdo bi upošteval lazareva?:nonono: problemi, o katerih je govora v tej temi, se ne končajo samo z nekaterimi težavami, ampak nezaustavljivo vodijo v resne bolezni. tudi sam, kot terapevt komplementarne medicine imam čedalje več klijentov, ki so pregoreli. direktorji firm( ne tajkuni) itn.so pod takimi pritiski in v takih stresnih situacijah, da je tistemu, ki česa takega ne doživlja, nemogoče razumeti. imeti na svoji vesti delavce, ki bodo z družinami brez kruha, država in banke pa mečkajo in ne pomagajo, ni mačji kašelj. pa nimam namena moriti nikogar, a človek ne more zatiskati oči pred resnico. ni pomemben zaslužek terapevtov ene ali druge medicine, pomembno je pomagati.


božanstvo je vse ustvarilo svobodne,narava ni nikogar naredila za sužnja.
( alkidamas )

lara777
08.08.2009, 17:54
Poleg psihologov in psihiatrov je v Sloveniji vse več tudi psihoterapevtov z evropsko licenco in zelo malo ljudi loči med psihologi, psihiatri ter psihoterapevti. Vsak dela na svojem področju in vsak je zelo pomemben za posamezne težave. Ne gre jih pa metati v en koš, da vsak lahko pomaga vsakemu. Psihologe vsi bolj ali manj poznamo, psihiatri zdravijo z dravili in pravzaprav nimajo časa niti za kratek pogovor. To praznino pa v zadnjem času vedno bolj uspešno pokrivajo psihoterapevti, ki jih je hvala Bogu tudi pri nas vedno več. Sicer bi jih naj v Sloveniji po "zahodnih standardih" manjkalo 4000, ampak kaže dobro. Žal pa njihove storitve moramo sami plačati. Tudi to, upam, je samo še "za enkrat" in da se bo sprejel zakon, kot v drugih državah, da boš dobil od splošnega zdravnika napotnico tudi za psihoterapevta. Z besedo je zdravil že Hipokrat, vendar pa je bistvena razlika, ali greš k psihiatru po zdravila in le ta naredijo, kar pač lahko - začasno izboljšajo simptomatiko, ne odpravijo pa vzroka (tebi ni treba drugega, kot pojesti zdravilo), pri psihoterapevtu pa moraš delati sam. Ampak zato pa imaš priložnost priti do vzroka za svoje težave, ga prepoznati in odpraviti. Deluje in je edino smiselno. Jasno, če se je psihična težava razvila že v simptom, včasih samo besede niso dovolj, se pa s psihoterapijo da ozdraviti skoraj vse - če si pripravljen pogledati vas.