Dlančnik (PDA)

Poglejte polno različico : kako ugotoviti, kaj si želim


AnjaM
21.05.2007, 10:11
Pozdravljeni!

Stara sem 23 let in sem v zvezi s 3 leta starejšim fantom. Skupaj sva že 7 let. Fant je dober in z njim sem ostala toliko časa ravno zato, ker ima lastnosti, ki jih je danes težko najti (zvestoba, iskrenost, podpora, prijateljstvo). Že pred dvema letoma pa sem opazila, da me nekatere stvari v najinem odnosu motijo. Sicer se dokaj dobro razumeva in sva uspela prebroditi že marsikatero krizo, ampak na tej točki sedaj pa imam občutek, da ne vem, če bi lahko z njim kadarkoli živela.
Problem je namreč v tem, da je fant zelo tih. Glede na to, da se vidiva samo enkrat ali dvakrat na teden zaradi oddaljenosti, tega prej niti nisem tako opazila. Pokazalo pa se je na skupnih počitnicah, kjer sem imela občutek, kot da sem jih preživela sama. Zatem pa sem postala pozorna na to, in sem pravzaprav spoznala, da fant res zelo malo komunicira. Sama sem zelo klepetave narave in obenem je to bistvo mojega življenja, največ mi pomenijo stiki z ljudmi ter kvalitetni pogovori. Zelo težko si predstavljam, da bi dnevi v najinem skupnem življenju bili tako prazni, kar se pogovorov tiče. To sem omenila tudi fantu, ampak je razumel, kot da ga želim spreminjati. Povedal je, da takšen pač je, in da njega to ne moti. Tudi sama razumem, da se enih stvari ne da spreminjati pri sebi, ampak enostavno si ne znam predstavljati, da bi kdaj živela sama z njim - tišina bi me ubila. Zaenkrat še vse lepo teče, ker imam kup prijateljic in prijateljev ter tega pomanjkanja ne opažam. Ampak želim, da bi tudi v najinem odnosu bilo tako. Mi lahko svetujete, kaj narediti, sploh kar se prihodnosti tiče?

Marduk1
21.05.2007, 10:21
Če je on bolj tihe sorte in si ti malce bolj klepetava pomeni da ga moraš ti povlečti v pogovor. Ljudje ki so bolj tihe sorte zelo težko začnejo kakšen pogovor in jih morajo zato drugi ljudje potegniti v pogovor. Mogoče bo pa sčasoma spremenil svoje obnašanje.

Nodika
21.05.2007, 10:46
Pozdravljeni!

Stara sem 23 let in sem v zvezi s 3 leta starejšim fantom. Skupaj sva že 7 let. Fant je dober in z njim sem ostala toliko časa ravno zato, ker ima lastnosti, ki jih je danes težko najti (zvestoba, iskrenost, podpora, prijateljstvo). Že pred dvema letoma pa sem opazila, da me nekatere stvari v najinem odnosu motijo. Sicer se dokaj dobro razumeva in sva uspela prebroditi že marsikatero krizo, ampak na tej točki sedaj pa imam občutek, da ne vem, če bi lahko z njim kadarkoli živela.
Problem je namreč v tem, da je fant zelo tih. Glede na to, da se vidiva samo enkrat ali dvakrat na teden zaradi oddaljenosti, tega prej niti nisem tako opazila. Pokazalo pa se je na skupnih počitnicah, kjer sem imela občutek, kot da sem jih preživela sama. Zatem pa sem postala pozorna na to, in sem pravzaprav spoznala, da fant res zelo malo komunicira. Sama sem zelo klepetave narave in obenem je to bistvo mojega življenja, največ mi pomenijo stiki z ljudmi ter kvalitetni pogovori. Zelo težko si predstavljam, da bi dnevi v najinem skupnem življenju bili tako prazni, kar se pogovorov tiče. To sem omenila tudi fantu, ampak je razumel, kot da ga želim spreminjati. Povedal je, da takšen pač je, in da njega to ne moti. Tudi sama razumem, da se enih stvari ne da spreminjati pri sebi, ampak enostavno si ne znam predstavljati, da bi kdaj živela sama z njim - tišina bi me ubila. Zaenkrat še vse lepo teče, ker imam kup prijateljic in prijateljev ter tega pomanjkanja ne opažam. Ampak želim, da bi tudi v najinem odnosu bilo tako. Mi lahko svetujete, kaj narediti, sploh kar se prihodnosti tiče?



Od nakladanja še nikoli noben ni nč mel. :nonono:
Pri moškemu je to prednost in ne slabost, za klepetanje ponucaj frendice, svojega moškega pa za kaj drugega. :approve:

Mlada si še, se boš že še naučila ;)

spartan
21.05.2007, 11:02
Pozdravljeni!

Stara sem 23 let in sem v zvezi s 3 leta starejšim fantom. Skupaj sva že 7 let. Fant je dober in z njim sem ostala toliko časa ravno zato, ker ima lastnosti, ki jih je danes težko najti (zvestoba, iskrenost, podpora, prijateljstvo). Že pred dvema letoma pa sem opazila, da me nekatere stvari v najinem odnosu motijo. Sicer se dokaj dobro razumeva in sva uspela prebroditi že marsikatero krizo, ampak na tej točki sedaj pa imam občutek, da ne vem, če bi lahko z njim kadarkoli živela.
Problem je namreč v tem, da je fant zelo tih. Glede na to, da se vidiva samo enkrat ali dvakrat na teden zaradi oddaljenosti, tega prej niti nisem tako opazila. Pokazalo pa se je na skupnih počitnicah, kjer sem imela občutek, kot da sem jih preživela sama. Zatem pa sem postala pozorna na to, in sem pravzaprav spoznala, da fant res zelo malo komunicira. Sama sem zelo klepetave narave in obenem je to bistvo mojega življenja, največ mi pomenijo stiki z ljudmi ter kvalitetni pogovori. Zelo težko si predstavljam, da bi dnevi v najinem skupnem življenju bili tako prazni, kar se pogovorov tiče. To sem omenila tudi fantu, ampak je razumel, kot da ga želim spreminjati. Povedal je, da takšen pač je, in da njega to ne moti. Tudi sama razumem, da se enih stvari ne da spreminjati pri sebi, ampak enostavno si ne znam predstavljati, da bi kdaj živela sama z njim - tišina bi me ubila. Zaenkrat še vse lepo teče, ker imam kup prijateljic in prijateljev ter tega pomanjkanja ne opažam. Ampak želim, da bi tudi v najinem odnosu bilo tako. Mi lahko svetujete, kaj narediti, sploh kar se prihodnosti tiče?

to pa ja ni tako hudo.....v bistvu se zaradi tega tudi ujemata. Če bi on klepetal kot ti, drug drugega niti poslušati ne bi mogla. V družbi bi preglasila en drugega. Poleg tega (po svojih lastnih izkušnjah, namreč vem:clown:), da eni ljudje veliko govorijo, pa malo povedo. Nekateri zelo malo povedo, ampak veliko.

Da bi iskrenega in poštenega fanta pustila zaradi takšne malenkosti, ter si dobila enega lapastega (katerega je samo gobec in nič druga) pa ti res ni treba. Konc koncev; da partnerja komunicirata, ne rabiš non-stop govorit. Neverbalna komunikacija dosega celo 75 % vse komunikacije; samo 25 % je sukanje jezika. Od 25 % sukanja jezika zmorejo moški možgani prebaviti cca. 12.5 % (zaradi možganskega filtra).

Torej....v čem je sploh problem.

buba švabe
21.05.2007, 12:24
Kaj pa, če ima tip podobne probleme in na enem drugem forumu sprašuje, kaj naj naredi, ker ima punco, ki je sicer zelo v redu pa luštna pa prijazna, iskrena in tako dalje in sta že sedem let skupaj in se imata ful rada, samo ženska non stop in kar naprej nekaj gobca, sploh se je ne da ustavit, kot da je navita in kar je še najhujše, v bistvu sploh nikoli nič ne pove, samo govori kar nekaj v tri dni, kar ga vse skupaj strašno nervira?

Eh ja, po moje je najboljše, da se kar sprijazniš s tem, kar imaš, ker ima tip očitno velko drugih dobrih lastnosti, ki jih bo težko kje drugje najti v enem paketu. Tako pač je, eni smo pač bolj tihe sorte. Znamo pa zato pisati zelo dolge stavke. :d

mrjerry
21.05.2007, 13:18
Pa si ti zelis z njim pogovarjati ali klepetati?

AnjaM
21.05.2007, 19:04
Haj!

Hvala za nasvete, lepo je bilo spoznati še druge vidike :). Sploh tistile o gobcavi punci je bil kul hihi.

Lencka
21.05.2007, 20:39
Anja, sicer se strinjam s tistimi, ki pravijo, da če je sicer tako ok tip, dvakrat premisli... samo po drugi strani pa...
Če bi meni nekaj meni pomembnega (recimo komunikacija) zares zelo manjkalo, se bojim, da bi sčasoma lahko to začelo prevladovati - če me recimo v 90% zadovoljuje, v 10% pa res prav nič, se lahko zgodi (če je teh 10% zame pomembnih), da tistih 90% ne odtehta... Pa če je sicer krasen, oh in sploh, na primer, pogovarjati pa se ne želi... hm. Ne vem, če ne bi razmišljala, ali mi le ne pomeni več, da se lahko pogovarjam.
Hm... kaj sem sploh hotela povedat? :) Aja - da razmisli, koliko te moti ta ena stvar. Če zelo, se zna zgoditi, da zasenči ostale dobre. In morda je bolje, da o tem razmisliš prej, kot do tega pride, ko morda še lahko kaj storiš - sama, oba... kakorkoli.

Irina
21.05.2007, 22:30
Kaj se je med vama dogajalo teh sedem let, da nisi prej opazila, da je bolj tihe narave?

Žeruh
21.05.2007, 23:53
Dobila si precej dobrih odgovorov in nasvetov. V tvojem postu, sem "prebral", da ne moreš živeti v tišini.
Naj te to ne skrbi. Se bo že vse spremenilo..Kako? Vzemi moj primer.

Jaz sem tudi TIHa osebnost,...moja žena tudi ( bolj tihe ženske še do zdaj nisem srečal:rolling: ). Ko sva se nekoč peljala na počitnice, sva se znala po dve uri peljati z avtom in nisva spregovorila niti besedice med vožnjo. In to nam je bilo normalno. Sva pa na počitnicah bila zelo popularna, ker sva znala dobro poslušati novo-spoznane osebe... no s težavo sva poslušala njihova nakladanja:rolling: , samo tako sva se znala kratkočasit...čez dan:blush: .
Ampak pri načrtovanju "življenja" prihajajo pogovori sami od sebe. Imela sva zelo kvalitetne pogovore o nakupu stanovanja, poroki, o otrocih.....
Sedaj 95% izgovorjenih besed oba porabiva s pogovoru z otroci in o otrocih. (ostala 3% so perverzije pred predigro in 2% so pogovori z drugimi ljudmi).

Tudi tvoj se bo počasi spreminjal (če seveda bosta nadaljevala skupaj)...čez nekaj časa boš mu še rekla:" Daj utihni že enkrat!":d

Jelengar
22.05.2007, 01:38
Mene moti isto kot Irino. Kako to, da si rabila 5 let, da si opazila da fant ni zgovoren? Pa tudi sicer ni jasno ali fant samo ni zgovoren, ali pa je morda "prazen" oziroma dolgocasen in nima nikoli nic za povedati. Kaksno imata sicer komunikacijo? No upam, da tvoj fant ni ena mila Jera. :dontknow:

buba švabe
22.05.2007, 08:03
Sicer je pa 'tih' zelo kratka beseda in bolj malo pove. Pod 'tih' spada cel kup zelo različnih tipov karakterja. Lahko, da je dejansko bolj vase zaprt in mu je neprijetno pogovarjati se, lahko da je take sorte, da govori kratko, jedernato in premišljeno (namesto mlatenja prazne slame), lahko je dolgočasen in v bistvu nima nič za povedat, lahko je nevsiljiv in neagresiven, pa je tiho samo zato, ker mu ti ne pustiš do besede, itd. Možnosti je veliko.

mrjerry
22.05.2007, 09:53
Saj v tem je stos. Ko se gobca o tem, kaj je letos moderno, kdo s kom hodi, kako je bilo vceraj na pijaci in kaj je imel kdo oblecen... To mene ne zanima in sem tiho. Nimam nicesar za povedati, niti za vprasati. Ce se pa o necem pogovarja, je pa zgodba povsem drugacna.

Zato sem tudi vprasal, ali si zelis klepetanja ali pogovorjanja.

nattka
22.05.2007, 10:33
nihče ni popoln ...
in če manjka tipu samo jezikanje, potem nimaš kaj skrbeti ... bolj bi ti šel na živce, če bi non stop nekaj mlel ... ne bi pustil drugim do besede ali celo imel vedno najbolj prav ...

nasvet ... za pomembne stvari ga vsekakor vprašaj za mnenje ... za ostale "kvalitetne" pogovore pa se obrni na prijateljice ...
boš sčasoma spoznala, da tišina več kot prija ...

tudi njega verjetno moti tvoja klepetavost, pa te sprejema tako kot si ...
da le ne bi zaradi tišine na koncu pristala v objemu nizkocenovnega gobcača ... brez drugih kvalitet ...

AnjaM
24.05.2007, 19:13
Sprašujete, kaj pomeni opis, da je fant tih. Preprosto to, da ne izraža svojega mnenja. Tudi to, da stvari, ki se njemu zgodijo in so pomembne zanj in zame (npr. da gremo čez vikend na morje), zvem po naključju (on mi je o tem baje povedal, ampak v resnici mi ni). Podobno me preseneti tudi z dogodki iz službe. Tudi to, da ga je težko razveseliti. In to, da nikoli ne pohvali ali graja. V splošnem bi rekla, da ne kaže svojih čustev in mnenj. Razumem, da morda nima ničesar za povedati o kaki stvari, ampak tudi, ko se gre za pomembne stvari (najin odnos, odnos s starši, prihodnost), ga moram večkrat vprašati, da vidim, kaj pravzaprav on misli. Rekla bi, da je premalo aktiven, ko se bi naj pogovarjal.

Do sedaj me to ni motilo (nevem, kemija pač naredi svoje), sedaj pa to vedno bolj opažam in mi ni všeč.

Jelengar
24.05.2007, 19:29
Uh, tole pa ni nic vzpodbudno. Mila dolgocasna Jera, ki jemlje vse po sebi samoumevno? :dontknow: Kako sta pa sploh skup prisla, ker sumim, da ti tudi nikoli ni povedal, da te ima rad? :nonono: Vsi tvoji pomisleki pa se mi zdijo zelo upraviceni. :dontknow: Dvomim, da se lahko spremeni, tudi ce bi hotel. Jaz bi rekel: Vzemi ali pusti. :dontknow:

Lencka
25.05.2007, 13:19
Premisli, koliko te moti. Zame je komunikacija eden od temeljev odnosa in če je ta na taki totalni nuli, je pob sicer lahko čisto fleten, ampak laufalo pa ne bi... Če drugega ne (ker je tišina med dvema sicer lahko povsem ok, prav tako kot kdaj čisti čvek): kako naj človek koordinira svoje življenje z nekom, ki ne daje nobenih informacij???

kinsley
26.05.2007, 15:14
komunikacija mora obstajat in ce ti že zdaj ni všeč to da je tvoj tip bolj tihe sorte...osebno sem pristaš rekla bolje kvaliteta kot pa kvantiteta.
Poglej je pa še ena stvar pri teh razmerrjih na dolge proge,ko se par bolj malo vidi...vse je lepo in prav ko se vidita enkrat,dvakrat na teden kot praviš ti in potem ko začneta živeti skupno življenje pa prideta do ugotovitve da sploh nista za skupaj....ponavadi je že prepozno....

freya
26.05.2007, 15:41
Nič še ni zamujenega Anja
Mene ne bi motilo, da je bolj tihe narave, bi me pa, tako kot <nttko, motilo, če bi nonstop nakladal ( živ primer je moj sosed, ki se ga najem že na obisku, treznega, če pa iam kak promil v krvi, se ga pa ne da ustavit).
To, da ti kaj pozabi povedati, da ne hvali in graja, to pa se da popraviti. Verjetno izhaja iz take družine, kjer je to bilo samoumevno...ti pa mu daj vedeti, da ti ni vseeno.Osnovne stvari, ki so poemmbne za oba, se mora navaditi sporočati..na tak ali drugačen način. primeren čas za to je kosilo, večerja, v postelji, pred tv ( če ni kaka tekma ali kaj podobnega), obstajajo tudi mobiteli, email. Za pohvalo in grajo, pozornosti ni garancije, če pa boš ti do njega ravnala tako in dosledno pokazala, da ti to veliko pomeni, sem prepričana,da se bo poskušal popraviti.
za klepetanje in čebljanje so pa zadolženi otroci..še polno glavo boš imela.
;)

PoisonIvy
26.05.2007, 19:28
Pozdravljeni!

Stara sem 23 let in sem v zvezi s 3 leta starejšim fantom. Skupaj sva že 7 let. Fant je dober in z njim sem ostala toliko časa ravno zato, ker ima lastnosti, ki jih je danes težko najti (zvestoba, iskrenost, podpora, prijateljstvo). Že pred dvema letoma pa sem opazila, da me nekatere stvari v najinem odnosu motijo. Sicer se dokaj dobro razumeva in sva uspela prebroditi že marsikatero krizo, ampak na tej točki sedaj pa imam občutek, da ne vem, če bi lahko z njim kadarkoli živela.
Problem je namreč v tem, da je fant zelo tih. Glede na to, da se vidiva samo enkrat ali dvakrat na teden zaradi oddaljenosti, tega prej niti nisem tako opazila. Pokazalo pa se je na skupnih počitnicah, kjer sem imela občutek, kot da sem jih preživela sama. Zatem pa sem postala pozorna na to, in sem pravzaprav spoznala, da fant res zelo malo komunicira. Sama sem zelo klepetave narave in obenem je to bistvo mojega življenja, največ mi pomenijo stiki z ljudmi ter kvalitetni pogovori. Zelo težko si predstavljam, da bi dnevi v najinem skupnem življenju bili tako prazni, kar se pogovorov tiče. To sem omenila tudi fantu, ampak je razumel, kot da ga želim spreminjati. Povedal je, da takšen pač je, in da njega to ne moti. Tudi sama razumem, da se enih stvari ne da spreminjati pri sebi, ampak enostavno si ne znam predstavljati, da bi kdaj živela sama z njim - tišina bi me ubila. Zaenkrat še vse lepo teče, ker imam kup prijateljic in prijateljev ter tega pomanjkanja ne opažam. Ampak želim, da bi tudi v najinem odnosu bilo tako. Mi lahko svetujete, kaj narediti, sploh kar se prihodnosti tiče?

ponavadi je tko da ko te začne ena zadeva tko zlo motit, gre vse skupaj samo še navzdol... in kakršnokoli zavlačevanje je samo podlajševanje agonije... tudi jaz sem bla s tipom 7 let, tudi mene je po petih letih začelo dosti stvari motit (razdalja in občasna srečanja ob vikendih pač pripomorejo k temu, da veza zdrži dosti dlje), eden od problemov je bil pa tudi v tem da je bil on zadržan, zaprt človek, nikamor ni hotel iti, v družbi vedno tiho, tudi z mano se ni bogvekaj menil, jaz pa vedno vesela, klepetava, za žur in za družbo..... po petih letih sem ugotovila, da postajam poleg njega zamorjena tudi sama, on se je pa tudi že naveličal mojih poskusov da bi ga spremenila ....... in takrat se je začela kalvarija..... po dveh letih prekinjanja in ponovnega združevanja pri čemer sva oba ful ful ful trpela (z najinimi starši vred), sva ugotovila, da je bolje zaključiti enkrat za vselej, drugače bi se nama še zmešalo...... in ko sva enkrat dokončno res zaključila, sem se precej hitro pobrala ... tko da sem sigurna da sem nardila prav... mi je pa ogromno pomagalo predvsem to da ga nisem bila navajena imeti vsak dan ob sebi in pa to, da sem imela cel kup prijateljev ki so me non stop vlekli naokoli....

jaz mislim, da če ni, pač ni, in nimaš kaj.... lahko si še tko govoriš, da je dober , pošten, zvest, bla bla bla, če te mine, te mine in težko pol dobiš spet ravnotežje nazaj....

mogoče je v tvojem primeru to samo prehodna faza, ne vem, to boš morala ugotovit sama, ampak po mojih izkušnjah je to začetek konca

držim pesti zate da boš čimprej ugotovila kako in kaj, in da če se odločiš za konec, da boš čimlažje prebrodila ta težke tri mesce! :kisses:

Jelengar
26.05.2007, 20:08
Poglej je pa še ena stvar pri teh razmerrjih na dolge proge,ko se par bolj malo vidi...vse je lepo in prav ko se vidita enkrat,dvakrat na teden kot praviš ti in potem ko začneta živeti skupno življenje pa prideta do ugotovitve da sploh nista za skupaj....ponavadi je že prepozno.... Izredno dober point. Taksne "zveze" kjer se dva videvata 2 X na teden jaz sploh ne smatram za kake "taprave" zveze. Zame je to "dva kr neki skup hodta" (dobesedno), pa sploh noben ne ve zakaj.:dontknow: Moje stalisce je, da ce se zelis z nekom vezat za "celo zivljenje", da je potrebno pred tem narediti eno "testno voznjo" v trajanju enega leta. Po enem letu dobesedno skupnega zivljenja bos vedela pri cem si.

Irina
26.05.2007, 21:11
Globoko se strinjam s Kinsley inJelengar-jem, prav gotovo je enoletna testna vožnja na svojem, dober pokazatelj, kako se bosta voznica in avto ujela na dolgem potovanju, ki se mu reče skupna življenska pot. Ampak morata iti na svoje, ne da bivakirata pri njeni ali njegovi družini. Sobivanje je čisto nekaj drugega, kakor skupno preživljanje prostega časa.

sati
01.06.2007, 21:06
Pozdravljeni!

Stara sem 23 let in sem v zvezi s 3 leta starejšim fantom. Skupaj sva že 7 let. Fant je dober in z njim sem ostala toliko časa ravno zato, ker ima lastnosti, ki jih je danes težko najti (zvestoba, iskrenost, podpora, prijateljstvo). Že pred dvema letoma pa sem opazila, da me nekatere stvari v najinem odnosu motijo. Sicer se dokaj dobro razumeva in sva uspela prebroditi že marsikatero krizo, ampak na tej točki sedaj pa imam občutek, da ne vem, če bi lahko z njim kadarkoli živela.
Problem je namreč v tem, da je fant zelo tih. Glede na to, da se vidiva samo enkrat ali dvakrat na teden zaradi oddaljenosti, tega prej niti nisem tako opazila. Pokazalo pa se je na skupnih počitnicah, kjer sem imela občutek, kot da sem jih preživela sama. Zatem pa sem postala pozorna na to, in sem pravzaprav spoznala, da fant res zelo malo komunicira. Sama sem zelo klepetave narave in obenem je to bistvo mojega življenja, največ mi pomenijo stiki z ljudmi ter kvalitetni pogovori. Zelo težko si predstavljam, da bi dnevi v najinem skupnem življenju bili tako prazni, kar se pogovorov tiče. To sem omenila tudi fantu, ampak je razumel, kot da ga želim spreminjati. Povedal je, da takšen pač je, in da njega to ne moti. Tudi sama razumem, da se enih stvari ne da spreminjati pri sebi, ampak enostavno si ne znam predstavljati, da bi kdaj živela sama z njim - tišina bi me ubila. Zaenkrat še vse lepo teče, ker imam kup prijateljic in prijateljev ter tega pomanjkanja ne opažam. Ampak želim, da bi tudi v najinem odnosu bilo tako. Mi lahko svetujete, kaj narediti, sploh kar se prihodnosti tiče?

Tu pa res ne vidim problema, če je fant bolj tih. To zna biti celo koristno, če si ti bolj klepetava. Tudi če boš kdaj z njim živela, lahko ohraniš stike s prijateljicami in prijatelji, pa tam nadoknadiš primanjkljaj v komunikaciji.

bozickus
15.06.2007, 12:49
AnjaM

Mlada si še.
Če je on tih, a da ti pokaže da te ljubi, da je pod rjuho vse the best, da skrbi zate in zase...
Tudi tišina mnogo pove. Dotiki, nežnosti, pogledi, mimika...
Predvsem pa cilj; hoče biti s teboj ali pa mu je to samoumnevno.
Problem pa nastane, če pride do konflikta, pa da je tiho.

Tist pa, da je pač tak.. nema tega. Saj ni po JUS-u narejen, da ima nek stanard.
V zvezi morajo biti kompromisi.
Kako pa je takrat, ko hoče imet on glavno besedo?

tolstoyed
21.06.2007, 10:50
To sem omenila tudi fantu, ampak je razumel, kot da ga želim spreminjati. Povedal je, da takšen pač je, in da njega to ne moti.

kakšen odgovor pa je to? ne vem, jest si tko ne predstavljam enega resnega razmerja..

PoisonIvy
22.06.2007, 13:40
men je tut moj tkole odgovoril - jaz sem tak in se ne bom spremenil. če ti kej ni prav, pol pejt.... sej te ne silim da si z mano....

in jaz mu nikakor nisem uspela dopovedat, da to ni ravno najboljši odgovor.... čeprav je imel po svoje prav....

Jelengar
22.06.2007, 13:55
Pa si potem odšla? :veryevil:

PoisonIvy
22.06.2007, 14:06
jah sm ane ... enkrat sem ga prašala če gre z mano na sprehod, pa je rekel da ne da bo gledal formulo.... in pol sem šla na mal daljši sprehod :veryevil:

Jelengar
22.06.2007, 17:29
:clapping: Tako se dela. :veryevil: :2thumbs:

cliena
24.06.2007, 15:59
jah sm ane ... enkrat sem ga prašala če gre z mano na sprehod, pa je rekel da ne da bo gledal formulo.... in pol sem šla na mal daljši sprehod :veryevil:

Good girl! :approve:

bozickus
25.06.2007, 21:55
Bi jest šel zraven na sprehod. Pol pa bi ga še malce podaljšala.
Kje so cajti, k je tip mel v avtu dekico pa nanjo posadil deklico.
(a ha, jest sm eden takih :) )

cliena
25.06.2007, 22:24
Bi jest šel zraven na sprehod. Pol pa bi ga še malce podaljšala.
Kje so cajti, k je tip mel v avtu dekico pa nanjo posadil deklico.
(a ha, jest sm eden takih :) )

:rolling: so očitno mem tisti cajti hehehe

Irina
25.06.2007, 23:30
:rolling: so očitno mem tisti cajti hehehe

Kaj so se zgodila leta?

bozickus
26.06.2007, 06:35
:rolling: so očitno mem tisti cajti hehehe

Kakor za koga.

Bedn mi pa je to, ko fant gre po svoje, punca pa doma ali po svoje (konec koncev sem že sam takšen bil, pa se na koncu ni obneslo).
Prevelike razlike niso dobre.
Nekjer vmes pa je kar ql.

KissMe
11.07.2007, 12:57
Bi jest šel zraven na sprehod. Pol pa bi ga še malce podaljšala.
Kje so cajti, k je tip mel v avtu dekico pa nanjo posadil deklico.
(a ha, jest sm eden takih :) )

Jaaaaaa, dekca je zakon:) ne vem če so že minil te cajti, pr men je še zmer tko... nikjer ni bolš k u naravi na dekci:2thumbs:

bozickus
18.07.2007, 06:09
O ja. Najboljš pa najlepš. ;)

anejka
28.08.2007, 11:55
prva leta tk sploh neveš za sebe tk si zalublen, tk da niti napak ne vidiš. te začneš odkrivati šele dost kaseje. in glede na to kako si definirala tih - js sn tut mal bol živa, ampak ko pride kak dan da se vlačim ko megla drugi polovici tut ni všeč. glede tega da nima mnejna, da ga morš TI spraševat pa da JE VSE NA TVOJIH RAMENIH pa je to zveza enega ne dveh. tk da še obstajajo pošteni fantje, tega se ti ni treba bat da ga nebi najdla. so še , ampak redkost. sej kolk si napisala da te še sprašuje nič nena in da ti ne pove določenih stvari, sej če pogledaš potem to tut ni poštenost in iskrenost!!!

tistiglih
02.09.2007, 00:34
Pozdravljeni!

Stara sem 23 let in sem v zvezi s 3 leta starejšim fantom. Skupaj sva že 7 let. Fant je dober in z njim sem ostala toliko časa ravno zato, ker ima lastnosti, ki jih je danes težko najti (zvestoba, iskrenost, podpora, prijateljstvo). Že pred dvema letoma pa sem opazila, da me nekatere stvari v najinem odnosu motijo. Sicer se dokaj dobro razumeva in sva uspela prebroditi že marsikatero krizo, ampak na tej točki sedaj pa imam občutek, da ne vem, če bi lahko z njim kadarkoli živela.
Problem je namreč v tem, da je fant zelo tih. Glede na to, da se vidiva samo enkrat ali dvakrat na teden zaradi oddaljenosti, tega prej niti nisem tako opazila. Pokazalo pa se je na skupnih počitnicah, kjer sem imela občutek, kot da sem jih preživela sama. Zatem pa sem postala pozorna na to, in sem pravzaprav spoznala, da fant res zelo malo komunicira. Sama sem zelo klepetave narave in obenem je to bistvo mojega življenja, največ mi pomenijo stiki z ljudmi ter kvalitetni pogovori. Zelo težko si predstavljam, da bi dnevi v najinem skupnem življenju bili tako prazni, kar se pogovorov tiče. To sem omenila tudi fantu, ampak je razumel, kot da ga želim spreminjati. Povedal je, da takšen pač je, in da njega to ne moti. Tudi sama razumem, da se enih stvari ne da spreminjati pri sebi, ampak enostavno si ne znam predstavljati, da bi kdaj živela sama z njim - tišina bi me ubila. Zaenkrat še vse lepo teče, ker imam kup prijateljic in prijateljev ter tega pomanjkanja ne opažam. Ampak želim, da bi tudi v najinem odnosu bilo tako. Mi lahko svetujete, kaj narediti, sploh kar se prihodnosti tiče?
....ne oziraj se po tem kaj drugi mislijo,vse je minljivo,izkoristi vsak nov dan,danes je tako zjutraj al popolde več nikoli,to je ponavadi boleče (ampak) vsako vezo bi morali jemati z rezervo(biti/nebiti) se zgodi...
ljudje si premalo posvečamo pozornosti zato smo ,,nezaupljivi,, po tem pride tudi prepir nepotreben:dontknow: