Dlančnik (PDA)

Poglejte polno različico : Descartes danes...


Tommo
19.08.2007, 18:04
V roke mi so mi po dolgem času spet prišle Descartove Meditacije. Toliko izvirne, čiste in preproste filozofije človek dandanes ne sreča več. Glede na to, da zadnje čase v tem tematskem sklopu debata teče samo še o religiji, nič pa o filozofiji, bo mogoče tale tema malce uravnotežila stvari.

Zanima me vaše razmišljanje o naslednji Descartes-ovi misli, ki je vsaj po mojem mnenju temelj njegove filozofije. Citiram:
"Predpostavljam tedaj, da je vse, kar vidim, lažno, verjamem, da nikdar ni bilo ničesar, kar mi kaže lažnivi spomin, sploh nimam čutov; telo, oblika, razsežnost, gibanje in prostor so izrodki domišljije. Kaj je tedaj resnično? Morda le to, da ni nič gotovo."
Potem malo razmišlja in nato ugotovi:
"Tako moram naposled, ko vse to premislim več kot dovoljkrat, skleniti, da je stavek: 'Jaz sem, jaz bivam.', kolikorkrat ga že izrečem ali zasnujem v duhu, nujno resničen."

Iz te oporne točke potem zgradi celotno, po njegovem mnenju resnično, predstavo o svetu in, v slogu tedanjega časa, tudi o bogu.
Kaj bi glede na današnji čas, najnovejša znanstvena dognanja, splošno predstavo o tem, kaj smo in od kod smo prišli, lahko iz te oporne točke izpeljali danes?

Trdonja
19.08.2007, 19:09
Tommo,

Cogito - ergo sum.

Ta njegova misel me najbolj impresionira - in strinjam se s tem, da je človek poleg še kakšnega primata - sposoben samozavedanja.

Hkrati pa odklanjam zgodbe o "zavesti ali vesti", ki naj bi "bivala" v človeku - ali pa o neki imaginarni "duši" ter človekovi domnevni "duhovnosti".....vse to so namreč domislice ljudi iz daljne preteklosti, ki so bili - glede na današnjo poznavanje - ignoranti - in so pač postavljali nekakšne "teorije", katere večina je bila kasneje ovrženih - ker pa so nekatere tedanje "doktrine" - bile "inkulturirane" s strani RKC v same verske dogme, jih je nenadoma bilo nemogoče odstraniti in nadomestiti z novimi resničnejšimi spoznanji....

shem_me_zion
21.08.2007, 05:10
Meta-svet ni a priori "bolj" resnicen od sveta. Tudi "lazi" so resnice znotraj konsistentnega sistema. Gledano od zunaj lahko postavljamo vprasanja o nasem "laznem" svetu in razvijemo opisni jezik.

Vendar: ce smo nujno skepticni do zaznave (v "laznem" svetu - "Descartes-ov dvom" (!)) moramo biti skepticni tudi do meta-zaznave, t.j. zaznave o zaznavah (o lastnostih zaznav, kot tudi o njih ekzistenci), ali "zaznave lastnih mentalnih stanj - 'objektov meta zaznave'". Meta-zaznava, po principu Descartes-ovega dvoma nebi smela biti bolj "resnicna" od zaznave.

Pred kratkim sem odprl temo na vprasanje "interesa" mozgan po realnosti interpretacij sveta. Kot kaze evolucijsko logicno) mozgan ne zanima realnost, pac pa kontrola obnasanja. (Bolje je misliti, da je skala medved, kot obratno.) Oziroma, iluzija je nujna za prezivetje - ergo: bivanje je pogojeno z lazjo.

Hinko_Gnito
30.08.2007, 15:19
V roke mi so mi po dolgem času spet prišle Descartove Meditacije. Toliko izvirne, čiste in preproste filozofije človek dandanes ne sreča več. Glede na to, da zadnje čase v tem tematskem sklopu debata teče samo še o religiji, nič pa o filozofiji, bo mogoče tale tema malce uravnotežila stvari.

Zanima me vaše razmišljanje o naslednji Descartes-ovi misli, ki je vsaj po mojem mnenju temelj njegove filozofije. Citiram:
"Predpostavljam tedaj, da je vse, kar vidim, lažno, verjamem, da nikdar ni bilo ničesar, kar mi kaže lažnivi spomin, sploh nimam čutov; telo, oblika, razsežnost, gibanje in prostor so izrodki domišljije. Kaj je tedaj resnično? Morda le to, da ni nič gotovo."
Potem malo razmišlja in nato ugotovi:
"Tako moram naposled, ko vse to premislim več kot dovoljkrat, skleniti, da je stavek: 'Jaz sem, jaz bivam.', kolikorkrat ga že izrečem ali zasnujem v duhu, nujno resničen."

Iz te oporne točke potem zgradi celotno, po njegovem mnenju resnično, predstavo o svetu in, v slogu tedanjega časa, tudi o bogu.
Kaj bi glede na današnji čas, najnovejša znanstvena dognanja, splošno predstavo o tem, kaj smo in od kod smo prišli, lahko iz te oporne točke izpeljali danes?eeeeee, finta je v tem, da ravno tole pretirano zavzemanje za znanstvenost danes očitajo Descartesu (t.i. kartezijanska paradigma; Cartesius - latinizirano Des Cartes)

Koliko je izviren, čit, preprost, je spet relativna stvar.

Izviren ravno ni, ker snov Meditacij je takrat sodila v fond splošnega učenja in poznavanja. Descartes je še vedno trdi sholastik. Kar pomeni, da je raznimi silogizmi iskal pot k Bogu, se igral z besedami in nenehno tvegal herezijo. Njegove ideje niti niso tako nove in mnoge je povzel od sholastikov (npr. Avguština, Suareza), v plus pa se mu šteje , da je deloval v pravem času in bil en zadnjih latiniziranih sholastikov, z današnjega vidika pa hkrati prvi moderni filozof. Mlado vino v starih mehovih.


Čist? V kakšnem pomenu? Meditacije so hudo racionalističen projekt, ki se distancira od promoviranja duhovnosti. Ta način meditiranja, kakršen je prisoten pri Descartesu, se prakticira pri jezuitskih duhovnih vajah.

Preprost. Kakor za koga. Preprost je v razmerju do ostalih filozofov: Platon v Zakonih predpostavi dualizem svetov, t.j. delitev na čutni in idejno-božanski svet, za najbolj preprosto pozicijo. Dokler ni treba razlagat povezave in deležnosti ene na drugi. Tu pa se mu zalomi.
Spet, ko ga berem, mi tudi marsikaj uide in se moram v besedilu vračat. Posebej se zakomplicira v 3. meditaciji (formalna in objektivna realnost).

Ne zdi se mi pomemben toliko zaradi tega cogita, bolj zaradi matematičlne metode in programa, ki ga je zastavil za novo znanost, v kateri razne avtoritete ne bodo imele nobene moči. Kar pomeni, da Descartes še danes simbolizira vso znanstvenost in premoč racionalizacije sveta nad tradicionalnostjo ali pa duhovnostjo.

Hinko_Gnito
06.09.2007, 17:19
Evo ga, še v latinščini:

http://filozofi.mojforum.si/filozofi-about126.html

Zdaj sem nekjev fazi, ko mi je tale prevod že sila zastarel in šlampast, a še vedno sem prezabit, da bi se spopadel s tekstom iz originala.