Dlančnik (PDA)

Poglejte polno različico : Odnos s partnerjevimi starši


Mesečnica
12.10.2007, 09:08
Ah, včasih me tast in tašča povsem spravita ob živce :nonono: :nonono: :nonono: Moram se malo izkašljati :veryangry:

No, saj bi človek rekel, da ni tako zelo hudo, se ne kregamo, a včasih se zaradi njih res prav slabo počutim :(

Da pojasnim ...

Kadar pridemo na obisk, kar sedimo v dnevni sobi, vzdušje je prav turobno, nimamo nobene teme za pogovor ali pa onadva možu nekaj na dolgo in široko razlagata o njihovih skupnih znancih (ki jih jaz seveda ne poznam in lahko le sedim in gledam v zrak, ker itak ne morem spremljati pogovora), če pa se že slučajno najde neka tema, o kateri bi se dejansko dalo govoriti, pa itak ne pridem do besede, ker ima tast zoprno navado, da nikogar ne posluša prav dobro, vskakuje v besedo, zraven pogovora premika kanale na tv, na sploh hoče biti najbolj pameten itd. :nonono: Pa sem potem tudi raje tiho. Aja, pa nikakor ne moreva oditi in sediva tam več ur (naju kar ne izpustita iz krempljev) :mad: :mad: :mad:

:( Odkar imava otroka je pa itak tako, da tašča vidi samo vnučka, tast je še vedno najbolj pameten in hoče biti stalno v centru pozornosti, potem se pa ves pogovor, kar ga je, vrti okrog malega. pa se mi res ne da kar naprej razglabljati o tem, kako se je mali nasmehnil, pa kašen glas je spravil iz sebe, pa ali je dovolj jedel ... :nonono: :nonono: :nonono:

Zato sva zdaj, ko je mali star že nekaj mesecev, ubrala tako taktiko, da jima otroka pustiva za kakšno uro, sama pa se pobereva iz hiše in greva malo v dvoje naokoli. To nama res najbolj paše, imava vsaj nekaj časa zase. Ampak kaj, ko je potem spet ista zgodba, ko se vrneva nazaj: čeprav skušava čim prej oditi, kar ne moreva, ker tašča malega kar ne izpusti iz rok, spet se najdejo neke neumne teme (a la vreme) za kvazi pogovor in komaj se uspeva rešiti. Še na vratih bi se kar pogovarjali, pa četudi o brezveznostih a la kakšno bo vreme čez vikend :mad: :mad: :mad:

Družinska praznovanja so prava muka, spet enako mučno vzdušje, le da je tokrat zraven še svak, ki je tudi običajno slabe volje. Mož pravi, da je pri njih že od nekdaj tako in zato dejansko raje gre na obisk k meni domov kot pa k lastnim staršem. Pri mojih starših se vsaj lahko sprosti, pravi, da so "nezahtevni".

No, potem pa pridejo še hujše stvari, recimo vmešavanje v najino življenje v smislu "saj vam hočemo samo pomagati", ko dejansko skušata prikrito prevzeti nadzor nad nama. A o tem zdajle ne bi govorila, so predolge zgodbe. :mad:

Kaj pa vi, kako se vi razumete s partnerjevimi starši?

nattka
12.10.2007, 09:23
mesečnica ...

čisto razumem, kako se počutiš, ko sediš tam bledo in neopazno ... vsaj to ti priznavajo, da si "opravila dolžnost" ... pomisli, kaj bi bilo, če bi izjavila da si otrok še ne želiš ...

spremeniti jih ne boš mogla, pogovor s takimi ne zaleže ... torej je treba najti pot, ko jih boš lahko držala na distanci ...
brez zamere, vsaj majhne, ne bo šlo ... na to se pripravi ...
sploh pa najprej možu povej, da nimaš načeloma nič proti njegovim staršem ( kljub temu, da on to itak ve), da ti bo stal ob strani, ko bodo skušali vplivati na njega ...
potem določita skupaj mejo, do koder se lahko njegovi starši še "vtaknejo" v vajin lajf ... recimo, plašček lahko kupita za vnuka, ne moreta pa tebi diktirati, kako jakno boš kupila ali podobno ( verjemi, na koncu znajo še za najlonke narediti cel cirkus) ...

določita kolikokrat na mesec bosta šla na obisk ( midva sva to razredčila na 1x mesečno kosilo in sobotno popoldne ... in 1x mesečno hitra kava, ne več kot 2 uri) ...
malce se znajdita in nekako pocukrano povejta, da nova služba in obveznosti ne dovoljujejo več obiskov ...

urejajta korak po korak ... to traja nekaj dlje .... a je manj boleče za vse, če neopazno režeš njihov vpliv, kot če bi naredila en boleč rez ...

dobro je, da se tvoj mož pri tvojih starših bolje počuti, ti bo vsaj lahko pomagal, ko se boš odločila tašči povedati naj se ne vtika v tvoj lajf ...

pa obveščaj, kako napreduješ ...

jaz sem na tvoji strani:2thumbs: , ker me zgodbice tipa: "bodi ti do njih dobra, saj bodo sčasoma spoznali to pa to" ne ganejo, ker 1. narod sčasoma nič ne spozna, kvečjemu čedalje bolj rinejo vate in ti kvarijo lepe trenutke... 2. ker je treba te odnose čimprej poštimati, sicer kasneje ne zaleže več nič ...

pa velik sreče ...

lana
12.10.2007, 09:39
res, čimprej razredči obiske in postavi "meje vtikanja".. ker kasneje te zmanipulirajo, žalijo, obrekujejo... ah, marsikatera punca je izkusila kremplje posesivne tašče, ki je morala svojega sina prepustiti "nesposobni tamladi" ki nič ne ve in nič ne zna... in potem ima otroke, ki jih ne zna vzgajati... treba se je bojevati za svoja stališča, in zelo paziti da ne nasedeš med čeri ki so nastavljene med možem in njegovimi starši.. velik sreče in srečna si lahko, da ti ni treba živeti z njimi... ;)

Mesečnica
12.10.2007, 12:06
Nattka in lana, hvala za spodbudne besede :angel:

Ja, na srečo imam toliko zdrave pameti, da že od začetka s taščo in tastom skušam vzdrževati neko pametno distanco: sem vljudna, prijazna (nikoli jima ne rečem žale besede), jih povabim k nama na kosilo ipd., ne pustim pa jima blizu, kar se tiče bolj osebnih zadev. Na srečo je tudi mož popolnoma na moji strani, pravzaprav sem še celo dostikrat jaz tista, ki sem neke vrste amortizer (ga poslušam, mu dam možnost, da se "izkašlja", včasih celo v skoraj celonočnih pogovorih), ki prepreči, da se z njima totalno ne skrega. Onadva pa se tega sploh ne zavedata, mislim, da se jima niti sanja ne, v kakšen stres pogosto spravljata lastnega sina :nonono: in kako blizu so že bili temu, da bi se "na smrt" skregali. Enkrat je bilo to še celo tik pred mojim rokom, ko mu kar nista mogla prenehati težiti glede nekih povsem trivialnih zadev. Takrat je bil že čisto na tem, da ju popolnoma odreže, da jima tudi vnuka ne pripelje, pa se je (na njuno srečo) le toliko pomiril, da tega ni storil.

Sicer bi bila pa v primeru, ko bi se oni trije skregali, zagotovo jaz kriva, ker sem "ga spremenila". Ne, nisem ga jaz spremenila, samo pri meni je dobil možnost, da je končno to, kar je, da razmišlja s svojo glavo, kajti jaz ga že v osnovi sprejemam in sploh nimam želje, da bi ga spremenila. Vedno pravim, da sem si izbrala takega moškega, ki mi ustreza, ne pa takega, ki bi bil zame nek projekt in bi ga načrtno spreminjala, dokler ne bi ustrezal moji podobi :nonono: :nonono: :nonono:.

Sem pa seveda že na začetku opazila, da skušata nanj prikrito vplivati, predvsem takrat, ko mene ni zraven. Mož celo pravi, da se mu zdi, da imata pred mano nekaj "rešpekta" in se zato sploh ne upata dotakniti kakšne teme, kjer bi bila jaz bolj kompetentna ali pa bi se jima uprla (morda zato sami butasti pogovori o vremenu, počitnicah ipd.). Hvala bogu, si rečem! Že tako sem morala reči ne ponudbi, naj z otrokom pridemo živeti k njim domov, direktno v stanovanje (imeli bi dve sobi, vse ostalo pa bi si delili) :nonono:, ker da bomo na ta način prišparali denar, da bomo lahko čez nekaj let kupili nekaj svojega. S tem nama hočeta samo pomagati, sta rekla. Ja, seveda! To ni bila ponudba pomoči, to je bila možnost, da prideta do večjega nadzora in do stalnega kontakta z vnukom. Morali bi videti, kakšna dolga nosova sta imela, ko sem jaz odločno rekla ne :veryevil: :veryevil: :veryevil:.

Ja, glede obiskov se popolnoma strinjam z vama, nattka in lana. Z možem sva si zastavila nekako takole: vsi rojstni dnevi + "glavni" prazniki (novo leto, velika noč) + kakšnih 5 do 6 nedeljskih kosil (včasih pri nama, včasih pri njiju). Otroka jima bova pa tudi v prihodnje zaenkrat raje pustila za kakšno urico ali dve, recimo enkrat do dvakrat na 14 dni, kdaj pa tudi za celo dopoldne, pa si bova midva v tem času privoščila malo časa samo zase. Če se bosta "obnesla", bosta dobila pa še kakšen obisk več :veryevil:.

No, ja, jaz upam, da bosta sčasoma le "prebolela" dejstvo, da je njun sin zapustil družinsko gnezdo (ja, je cel hudič, če si doma skoraj do 30. leta) in se malo sprostila. Morda bo k temu pripomogel vnuček :) To upam predvsem zaradi otroka, saj iz lastnih izkušenj vem, kako pomembni in prijetni so lahko stiki s starimi starši ... res ne bi rada, da bi bili moji otroci za to (vsaj na eni strani družine) prikrajšani. Pa še enkrat hvala bogu za moje starše, ki sicer ravno tako niso idealni, še daleč od tega, a znajo doma ustvariti prijetno vzdušje, se ne vmešavajo v moje življenje in dobro sprejemajo tudi mojega moža! :2thumbs:

nattka
14.10.2007, 15:05
:2thumbs: srečno ...

mr cina
14.10.2007, 21:09
Pomen se malo s svojim možem kakšno je njegovo mnenje o tej zadevi. Če sta vsaj cirka na isti poziciji se jih pa načrtno lotita - starih, da bojo počasi videli kje je njihovo mesto.
Jaz sem moral, sicer svojim staršem, njenim ni bilo potrebno, reči direktno, brez kakršnegakoli sprenevedanja, naj se brigata zase, ne za mene in mojo družino, pa smo bili tudi po tem v dobrih odnosih, s tem, da niso več pametovali glede moje družine.

Irina
14.10.2007, 22:55
Mesečnica, ti bom za tolažbo povedala, drugo plat zgodbe. Ko otroci odrastejo in si ustvarijo svojo družino, nenadoma starša-zakonca ugotovita, da sta si tujca. Da sama s seboj nimata kaj početi, si povedati.....V resnici pa naj bi bilo to obdobje, ko sta zopet "prosta". Imata čas samo zase, svoje hobije, prijatelje itd. Ker očitno nič od tega nimata, se obešata na vaju dva. Naj vama njuna praznina ne para živcev. Pravzaprav naj se ti smilita. Vi trije živite, onadva životarita. In prihodnjič, ko boš na obisku, si zamisli, da bi bila 24 ur na dan 365 dni na leto priklenjena na človeka s katerim že dolgo nimaš nič, razen skupnega gospodinjstva.

nattka
15.10.2007, 13:27
tudi če je življenje nekoga drugačno in prazno ... tudi, če je priklenjen na nekoga, ki ga že dolgo ne mara več... to ni izgovor, da uničuje življenja drugih ...

zakaj pa to eni starši počnejo, drugi pa ne? ?? ... ker ni stvar v naveličanosti, ampak v karakterju človeka ...

moja deca so tudi poročena, pa jim ne ukazujem kako naj živijo ... ker menim, da sem jih dobro vzgojila in da znajo od tu naprej sami ...

Irina
15.10.2007, 16:25
tudi če je življenje nekoga drugačno in prazno ... tudi, če je priklenjen na nekoga, ki ga že dolgo ne mara več... to ni izgovor, da uničuje življenja drugih ...

zakaj pa to eni starši počnejo, drugi pa ne? ?? ... ker ni stvar v naveličanosti, ampak v karakterju človeka ...

moja deca so tudi poročena, pa jim ne ukazujem kako naj živijo ... ker menim, da sem jih dobro vzgojila in da znajo od tu naprej sami ...

Vsekakor se strinjam s teboj, da to ni izgovor, ali celo pravica za tak odnos do mlade družine.

No, če je problem v karakterju, jih prav gotovo v teh letih ne bo moč spremeniti - karakterja namreč.

Lepo, da imaš toliko "drugega dela", da svojim otrokom in njihovim partnerjem ne težiš. Ampak sama si rekla, da je to stvar karakterja in vzgoje. Tudi sama nimam "problemov" z bodočo snaho, ker imam polno življenje in se ne vtikam v njunega. Očitno sva (oba) starejšega sina dobro vzgojila in pripravila na samostojno življenje, ker je že dolgo sam svoj gospod.

nattka
15.10.2007, 19:56
irina ne gre zame in zate ... gre za to, da so eni vedno znova in znova prepričani, da samo oni znajo in to najboljše ...
in taki naj se nikomur ne smilijo ... treba jim je jasno povedati, da dušijo ljudi okoli sebe in jim postaviti mejo ...

king16
16.10.2007, 04:27
irina ne gre zame in zate ... gre za to, da so eni vedno znova in znova prepričani, da samo oni znajo in to najboljše ...
in taki naj se nikomur ne smilijo ... treba jim je jasno povedati, da dušijo ljudi okoli sebe in jim postaviti mejo ...

Točno tako. Mlada dva se morata najprej sama med sabo dogovorit in uskaldit, kje bosta postavila meje svojim staršem, nato pa v pogovoru z njimi direktno, brez slepomišljenja povedat, kaj od njih pričakujeta in kaj ne, kaj jima gre na živce pri starših oz. kaj ju moti.
V začetku bo mogoče nekaj zamere, mogoče tudi joka ali hude krvi, nato pa se ponavadi stvari postavijo na svoje mesto.

Mesečnica
17.10.2007, 12:24
Irina, saj razumem, da imata probleme sama s sabo, a to še ni opravičilo za to, da grenita naša življenja. Če že en z drugim ne znata več vzpostaviti pristnega odnosa, bi se vseeno lahko potrudila in ga vzpostavila z nami, ne pa da nas vlečeta v to svojo praznino (če uporabim tvoj izraz). Seveda se mi smilita, a me ta občutek vedno znova mine, ko me povsem zignorirata, mi skočita v besedo ali pa me skušata prikrito usmeriti, da bi storila to, kar sta si onadva zamislila. In konec koncev je ta čas, ki ga imava midva z možem, preveč dragocen, da bi ga zapravljala za to, da tiho posedam pri moževih starših in strmim v strop, ker me enostavno izklopita iz pogovora :mad:

Mesečnica
17.10.2007, 12:28
Mr cina, ja z možem se na srečo povsem strinjava in delava na tem, da se zavesta svojih mej. Samo tako zelo neumno se mi zdi to, da moramo biti otroci tisti, ki "vzgajamo" starše :(

Irina
17.10.2007, 22:49
Irina, saj razumem, da imata probleme sama s sabo, a to še ni opravičilo za to, da grenita naša življenja. Če že en z drugim ne znata več vzpostaviti pristnega odnosa, bi se vseeno lahko potrudila in ga vzpostavila z nami, ne pa da nas vlečeta v to svojo praznino (če uporabim tvoj izraz). Seveda se mi smilita, a me ta občutek vedno znova mine, ko me povsem zignorirata, mi skočita v besedo ali pa me skušata prikrito usmeriti, da bi storila to, kar sta si onadva zamislila. In konec koncev je ta čas, ki ga imava midva z možem, preveč dragocen, da bi ga zapravljala za to, da tiho posedam pri moževih starših in strmim v strop, ker me enostavno izklopita iz pogovora :mad:

Bodi diplomat, saj vama gre dobro, ker se imata rada, razumeta in te soprog podpira v tvojih željah. Lepo počasi jih izključi iz vajinega življenja. Ne pogovarjajte se o načrtih, dopustu, praznovanjih, nakupih itd. Omejila si obiske, omeji jih toliko kolikor se da, na minimum, izogibaj se razprtijam, ki bi ti dodatno zagrenila življenje. Verjetno sta tast in tašča osebi, ki bi še bolj burno reagirala na tvoj odločni ne. Ne troši svoje energije za osebe, ki je niso vredne, saj je nimaš neskončno. Pačasi opusti skupne obiske, še posebaj praznične. Rešitev je tudi, da si pomagata s povabilom vajinih prijateljev. ali odhod na izlet, obisk...... Na obisk tastu in tašči pripelji sina sama, in s tem odpade povabilo na "kavo" in mučna vloga zapostavljene osebe. Lahko se boš že na vratih obrnila in samo povedala kdaj prideš ponj. To vlogo nikakor naj ne prevzame soprog, ker bi ga v nasprotnem primeru z dobrikanjem zvabila v stanovanje in pitala s svojimi idejami. V naprej si pripravi svoj načrt za "kritične" dneve, ko slutiš. da bi lahko bila povabljena k tastu in tašči, vedno bodi korak pred njima. Ne zapri si "vrat" za občasno in dobrodošlo varstvo.

mrjerry
18.10.2007, 08:49
Ah, včasih me tast in tašča povsem spravita ob živce :nonono: :nonono: :nonono: Moram se malo izkašljati :veryangry:

No, saj bi človek rekel, da ni tako zelo hudo, se ne kregamo, a včasih se zaradi njih res prav slabo počutim :(

Da pojasnim ...

Kadar pridemo na obisk, kar sedimo v dnevni sobi, vzdušje je prav turobno, nimamo nobene teme za pogovor ali pa onadva možu nekaj na dolgo in široko razlagata o njihovih skupnih znancih (ki jih jaz seveda ne poznam in lahko le sedim in gledam v zrak, ker itak ne morem spremljati pogovora), če pa se že slučajno najde neka tema, o kateri bi se dejansko dalo govoriti, pa itak ne pridem do besede, ker ima tast zoprno navado, da nikogar ne posluša prav dobro, vskakuje v besedo, zraven pogovora premika kanale na tv, na sploh hoče biti najbolj pameten itd. :nonono: Pa sem potem tudi raje tiho. Aja, pa nikakor ne moreva oditi in sediva tam več ur (naju kar ne izpustita iz krempljev) :mad: :mad: :mad:

:( Odkar imava otroka je pa itak tako, da tašča vidi samo vnučka, tast je še vedno najbolj pameten in hoče biti stalno v centru pozornosti, potem se pa ves pogovor, kar ga je, vrti okrog malega. pa se mi res ne da kar naprej razglabljati o tem, kako se je mali nasmehnil, pa kašen glas je spravil iz sebe, pa ali je dovolj jedel ... :nonono: :nonono: :nonono:

Zato sva zdaj, ko je mali star že nekaj mesecev, ubrala tako taktiko, da jima otroka pustiva za kakšno uro, sama pa se pobereva iz hiše in greva malo v dvoje naokoli. To nama res najbolj paše, imava vsaj nekaj časa zase. Ampak kaj, ko je potem spet ista zgodba, ko se vrneva nazaj: čeprav skušava čim prej oditi, kar ne moreva, ker tašča malega kar ne izpusti iz rok, spet se najdejo neke neumne teme (a la vreme) za kvazi pogovor in komaj se uspeva rešiti. Še na vratih bi se kar pogovarjali, pa četudi o brezveznostih a la kakšno bo vreme čez vikend :mad: :mad: :mad:

Družinska praznovanja so prava muka, spet enako mučno vzdušje, le da je tokrat zraven še svak, ki je tudi običajno slabe volje. Mož pravi, da je pri njih že od nekdaj tako in zato dejansko raje gre na obisk k meni domov kot pa k lastnim staršem. Pri mojih starših se vsaj lahko sprosti, pravi, da so "nezahtevni".

No, potem pa pridejo še hujše stvari, recimo vmešavanje v najino življenje v smislu "saj vam hočemo samo pomagati", ko dejansko skušata prikrito prevzeti nadzor nad nama. A o tem zdajle ne bi govorila, so predolge zgodbe. :mad:

Kaj pa vi, kako se vi razumete s partnerjevimi starši?

Dve stvari se moras cimprej nauciti: ko reces `zdaj pa gremo', se moras skidati v treh minutah. Razlogov, zakaj gres, v resnici sploh ne potrebujes. Pac prisli ste na obisk, lepo ste se pomenili, videli so tamalega, zdaj pa je cas da greste domov. Isto velja za telefonske pogovore. Ko reces `nasvidenje', vrzes slusalko dol. Nekateri imajo navado reci nasvidenje, potem pa cakajo, da bo sogovornik na drugi strani se kaj povedal. Ne vem ali se to nanasa nate, ampak princip je isti. Skratka, kontrolo prevzeti nazaj nase in nehati cakati, da se bosta tast in tasca kar nenadoma `spametovala' in postala skrbna dedek in babica, ki pridno vskocita vedno, ko ju kdo potrebuje. Pac ne bosta.

Druga stvar, nekoliko povezana s prvo. Ce se ti nekdo vmesava v zivljenje z nasveti in podobnim, se ne pomeni, da moras na ta nacin tudi delovati. Tudi v diskusije o tem, ali vrstni red joska, iz katerega otrok pije, vpliva na njegovo prihodnjo politicno opredelitev, so povsem brezpredmetne. Ker sta tast in tasca starejsa in modrejsa od tebe, je najbolje tiho in s cim manj prekinjanj pozorno poslusati njune nasvete. Ko pa kdo zacne posiljevati z UPOSTEVANJEM nasvetov, pa cisto jasno uzges nazaj da si se ti pac odlocila drugace.