Dlančnik (PDA)

Poglejte polno različico : Zdolgočasenost ali kaj drugega?


funkphenomena
30.11.2007, 20:49
Imam fanta s katerim sem že več kot 5 let - lep, pameten, prijazen, pošten,...sama sem precej drugačna kot on - bolj energična, živahna,...on je bolj mirne narave.Že tri leta živiva skupaj, pri njegovih,...počasi si urejava lastno stanovanje. Vse bi bilo lepo in prav, če ne bi imela občutka, da mi na trenutke prijatelji (moškega spola), več pomenijo kot on oz. zabave z njimi-včasih bi rada, da ga ni poleg ipd. (brez pregrešnih namenov). Vsake toliko časa spoznam kakega novega fanta, ki mi je všeč (poudariti moram, da ne razmišljam o tem, da bi fanta prevarala), ampak vseeno razmišljam o moji zvezi - vsake toliko časa se sprašujem, če je to res to,...pogosto imam zaradi tega ogromne občutke krivde in nevem kaj naj naredim,...počakam, da bo minilo,...pred nekaj leti sem si predstavljala družino z njim, zdaj pa nisem več prepričana - ampak ni krivda v njem, problem je v meni in ne vem na kak način naj se s tem soočim,...Zdi se mi, da je veliko stvari rutinskih,...seksava vedno bolj redko,...ne vem no,...priznam, da komunikacija med nama glede te teme močno šteka (razen ko sva pijana),...

Torej, naj razmišljam o skupnem življenju še dalje ali,....

Prosim za vaše mnenje.

klemen20
02.12.2007, 09:39
ce te moti samo monotonost, potem se da s pogovorom in trudom vse izboljsat in narediti bolj pestro... toda oba se bosta morala potruditi. se mi pa zdi, da punce velikokrat tuhtate pred tako pomembnimi odlocitvami, kot je recimo da bosta sla na svoje, ali je TO TO? in potem seveda ugotovis, da je po toliko letih ze vse malo zdolgocaseno... Vsak tip pa ponavadi rata len, ker je svojo "zensko" ze osvojil in se zato cedalje bolj posveca drugim stvarem, kot so sluzba, kariera, sport, karkoliii in dostikrat pozabi da zenske nenehno rabijo kancek pozornosti, nepredvidljivosti, divjosti vcasih tudi kancek nedostopnosti, tako da je vse bolj zanimivo... paradox pa je, da tudi ce ti je en kolega trenutno veliko bolj zanimiv, bi bil po 3eh letih kot fant isto dolgocasen ce ne se bolj... po drugi strani pa moras tudi od partnerja pricakovati da te bo razumel (po kaksnem pogovoru), in se trudil kaj spremeniti...

tako, da ti svetujem (ce ga se ljubis), da se pogovoris, ampak da ga direktno socis z dejstvom!, in potem da se oba trudita. ce bo tako ostalo pa razmisljaj o kaksnih bolj ekstremnih potezah. zadnja poteza pa je pac tudi nov partner.... vse vec parov je na konec koncev skupaj zgolj zaradi varnosti ali ker mislijo da so ze malce stari za iskanje novih....

spartan
02.12.2007, 20:05
Imam fanta s katerim sem že več kot 5 let - lep, pameten, prijazen, pošten,...sama sem precej drugačna kot on - bolj energična, živahna,...on je bolj mirne narave.Že tri leta živiva skupaj, pri njegovih,...počasi si urejava lastno stanovanje. Vse bi bilo lepo in prav, če ne bi imela občutka, da mi na trenutke prijatelji (moškega spola), več pomenijo kot on oz. zabave z njimi-včasih bi rada, da ga ni poleg ipd. (brez pregrešnih namenov). Vsake toliko časa spoznam kakega novega fanta, ki mi je všeč (poudariti moram, da ne razmišljam o tem, da bi fanta prevarala), ampak vseeno razmišljam o moji zvezi - vsake toliko časa se sprašujem, če je to res to,...pogosto imam zaradi tega ogromne občutke krivde in nevem kaj naj naredim,...počakam, da bo minilo,...pred nekaj leti sem si predstavljala družino z njim, zdaj pa nisem več prepričana - ampak ni krivda v njem, problem je v meni in ne vem na kak način naj se s tem soočim,...Zdi se mi, da je veliko stvari rutinskih,...seksava vedno bolj redko,...ne vem no,...priznam, da komunikacija med nama glede te teme močno šteka (razen ko sva pijana),...

Torej, naj razmišljam o skupnem življenju še dalje ali,....

Prosim za vaše mnenje.

hi:)

Tudi mi spoznavamo prijetne punce in tudi mi razmišljamo več kaj.....in tudi mi imamo prijateljice ter svoje življenje, in tudi nam postanejo (naše) ženske dolgočasne, tečne in včasih zna bit odnos res podn od podna. In seveda razmišljamo kako se s tem soočiti.

Ovinka tukaj ni.....simpl povedano....zadeva je odvisna od vajine vere v skupno prihodnost in vajine odločitve.

Po drugi strani pa.....kompliciraš.

Irina
02.12.2007, 23:02
Joj, kakšna rutina bo šele čez 20 let. Najprej se odloči kaj bi rada, še malo vihrala naokoli ali si počasi začela ustvarjati družino. Nisi povedala, koliko si stara. Nobena katastrofa ne bo, če sedaj ugotoviš, da nista za skupaj in se razideta. Samo ne pričakuj, da bo z drugim partnerjem življenje ena sama žurka.

nattka
03.12.2007, 07:56
s fantom sta skupaj že kar nekaj časa in prva strast in zaljubljenost je minila ...

zdaj si stojita nasproti takšna, kakršna sta ... zanj praviš da je pošten, pameten in prijazen ampak očitno to ni tisto, kar bi ti želela ...
ti si želiš nekoga, ki bo žural, neobvezujoča prijateljstva in nekaj, kar ti ne bo dajalo občutka ... da pri določenih letih pač človek odneha živeti izključno za žurke in začne urejati življenje za prihodnost ...

torej, treba se bo odločiti ... pogovor, pogovor, pogovor ...

a pred tem moraš sama s seboj razčistiti kaj bi sploh rada ... če želiš žuranje in prijatelje, potem se boš verjetno morala posloviti ...
če želiš obdržati fanta, bosta oba morala narediti nekaj kompromisov ...
lahko pa se zgodi, da on reče, da ne želi žurerke ... in bo on želel da greš ...
v vsakem primeru pa se zavedaj, da si TI tista, ki ji je dolgčas in da boš ti tista, ki bo potegnila vrtiljak v gibanje in boš pač morala sprejeti posledice ...

vsekakor je bolje, da se sedaj posloviš, ker so ti že pred mano napisali, da bo rutina vsako leto bolj očitna ... a strinjam se tudi s tem, da bo čez 5 let z vsakim drugim potrebno urediti življenje znotraj rutine ...
vendar pa je lahko tudi rutina prijetna, saj ni vse samo v bučnih zabavah, moški družbi in litrih alkohola ...
prijetno je lahko tudi v urejanju skupnega stanovanjca, v skupnih hobijih, skupnih prijateljih, hoji v hribe ...

konec koncev je tudi vsak petkov in sobotni večer v kafičih ob enih in istih facah ravno tako rutina ...

le odločiti se moraš, česa si bolj želiš ... kaj pričakuješ da stori tvoj fant, da vama bo lepše... in kaj si pripravljena narediti sama za to ...
ponavadi za našo zdolgočasenost niso krivi ljudje okoli nas, ampak sami ... ker ne vemo, kaj bi radi in ker ne znamo odrasti ...
morda si pa ti tudi rutina za svojega fanta, pa te je pripravljen sprejeti tako kot si in se trudi uživati s teboj ...

res dobro razmisli ...
ker čez čas lahko ugotoviš, da ti je z drugim-i bolje, ker ti prija življenje brez obveznosti ...
lahko pa ugotoviš, da tvoj fant živi prijetno srečno življenje z novo žensko, jo ljubi in spoštuje ... medtem ko so tebi ostale žurke in občasni ljubimci ... in seveda leta, ki se nemilosrdno lepijo na vsako mladost ...

silence
03.12.2007, 14:39
Jaaaa, forum je idealen plac za resevanje takih problemov. Kdo ti lahko bolje svetuje kaj narest sama s sabo oz. s tvojo vezo kot pa totalni tujci.:clapping:
:nonono:

KissMe
03.12.2007, 21:16
Ne bom nč pametovala, samo ne met slabe vesti zarad svojih občutkov. Najbolje, da se pogovorita.

marjetica72
04.12.2007, 12:40
Jaz sem v vezi 13 let in vse preveč razmišljam o nekom drugem, ki je prost....
Zdaj pa vprašanje za milijon: ali zato ker v vezi nekaj ne štima, z mislimi bežim k drugemu ali nekaj v vezi ne štima prav zato, ker preveč mislim na drugega...

Sama ne najdem odogovora, ja saj vem, tudi vi mi ga ne morete dati, samo sem napisla, da vidite, kaj se dogaja v glavi ene ženske, da niti sama ne ve kaj...

LP,m.

Lencka
04.12.2007, 14:19
Sem ravno danes dosegla nek konflikt s tem, da sem rekla, da se mi ne zdi tako pomembno, koliko časa zveza že traja, kot to, kakšna je zveza sedaj... pa ne vem, no... še vedno tako mislim.

spartan
04.12.2007, 18:54
...bilo kako se že človek odloči, je zmeraj prav:approve:

po moje problem nastopi, ko preveč upoštevaš drugo mnenje in ne poslušaš samega sebe....tega pa se je mal za bat. Včasih pa je poslušati samega sebe celo prevelik luxus in včasih še samemu sebi ne moreš zaupati.

Škoda, da nam niso dali navodil za uporabo, ko smo se rodili:clown:

soncnica
19.12.2007, 11:01
Škoda, da nam niso dali navodil za uporabo, ko smo se rodili:clown:

se podpišem pod tole.ja.

nattka
19.12.2007, 14:34
...Škoda, da nam niso dali navodil za uporabo, ko smo se rodili:clown:

dobili smo vest ... notranji glas, ki nam jasno pove ali je nekaj prav ali narobe ...

spartan
20.12.2007, 06:29
dobili smo vest ... notranji glas, ki nam jasno pove ali je nekaj prav ali narobe ...

občutek....to sem jaz.

Občutki varajo;)

Lencka
25.12.2007, 21:49
Ja, navodila za uporabo so krasna reč... za aparate, stroje. Jaz nisem to :nonono: Žalostno, če bi kdo raje bil.

Lilly the Bear
25.12.2007, 22:00
Heh, jaz ne razumem, zakaj se bi morala partnerja stalno držat drug drugega kot rit pa srajca. Zakaj pa človek ne bi smel it sam na kake zabave s kolegi, ne glede na dejstvo, da je v partnerstvu? Al pa se it sam zdivjat s frendi, ki ti dajo pač tisti del, ki ti ga partner ne more dat, ker je pač drugačen.

Mam občutek, da ljudje večkrat napačno mislijo, da jim mora partner dat vse in jih izpopolnit v vsakem detailu njihove osebnosti. Wrong. Če nam partner ne more dat vsega, so zato tu drugi ljudje, s katerimi lahko izživimo svojo drugo plat osebnosti.

Jaz osebno imam težavo najt partnerja, ki bi mi to dopuščal in se večinoma začnem počutit utesnjeno in posledično zdolgočaseno, če mi ta svoboda občasno ni dana.

Pozzo
27.12.2007, 13:05
Imam fanta s katerim sem že več kot 5 let - lep, pameten, prijazen, pošten,...sama sem precej drugačna kot on - bolj energična, živahna,...on je bolj mirne narave.Že tri leta živiva skupaj, pri njegovih,...počasi si urejava lastno stanovanje. Vse bi bilo lepo in prav, če ne bi imela občutka, da mi na trenutke prijatelji (moškega spola), več pomenijo kot on oz. zabave z njimi-včasih bi rada, da ga ni poleg ipd. (brez pregrešnih namenov). Vsake toliko časa spoznam kakega novega fanta, ki mi je všeč (poudariti moram, da ne razmišljam o tem, da bi fanta prevarala), ampak vseeno razmišljam o moji zvezi - vsake toliko časa se sprašujem, če je to res to,...pogosto imam zaradi tega ogromne občutke krivde in nevem kaj naj naredim,...počakam, da bo minilo,...pred nekaj leti sem si predstavljala družino z njim, zdaj pa nisem več prepričana - ampak ni krivda v njem, problem je v meni in ne vem na kak način naj se s tem soočim,...Zdi se mi, da je veliko stvari rutinskih,...seksava vedno bolj redko,...ne vem no,...priznam, da komunikacija med nama glede te teme močno šteka (razen ko sva pijana),...

Torej, naj razmišljam o skupnem življenju še dalje ali,....

Prosim za vaše mnenje.

Vsaka veza zapade v monotonijo in trik dobre veze je po mojem mnenju v tem, da se partnerja pogovarjata. Če si stvari povesta, jih lahko tudi spremenita, izboljšata.
Vsekakor je dobro, da se lahko skupaj zabavata, ni pa nobena tragedija, če si želiš vsake toliko časa it ven sam s kolegi/cami. Če to preraste v stalnico, je to verjetno že del problema. Glede seksa pa je moje osebno mnenje takšnole: če ugasne strast je konec tudi veze. Naj razložim. Imel sem dve daljši vezi in nikoli se mi ni zgodilo, da bi ugasnila strast in želja po seksu, tudi ko je bilo že skoraj konec sva se lahko dala dol kot dva zajca. Isto lahko sklepam iz pogovorov z moškimi in ženskimi prijatelji/cami. Je pa seveda neizogibno, da se strast s časom spreminja in z leti prelevi v drugačno strast, konec koncev ne bomo seksali do groba. Ampak to se ne bi smelo zgoditi tako kmalu. Vsaj kar se mene tiče. Pogovor, pogovor, pogovor...dela čudeže, ali sploh veš kaj o vsem tem misli tvoj partner?

snežko
27.12.2007, 17:36
:) današnji osebki niso več narejeni za celoživljensko monogamijo... družba jih s svojim življenskim slogom spreminja...tko da če se ti da poditi za novimi izzivi - s polnim plinom naprej. če se ti pa ne da pa vegetiraj tam kjer si.

Pozzo
27.12.2007, 19:03
:) današnji osebki niso več narejeni za celoživljensko monogamijo... družba jih s svojim življenskim slogom spreminja...tko da če se ti da poditi za novimi izzivi - s polnim plinom naprej. če se ti pa ne da pa vegetiraj tam kjer si.

Če tebi ustreza življenjski stil od cveta do cveta, ti to od srca privoščim in nimam s tem nobenih problemov. Se pa sprašujem, če tole svoje razmišljanje tako odkritosrčno ponudiš tudi svojim potencialnim partnerkam.
Je pa malo močna tvoja izjava. Takšne in podobne izjave ponavadi slišim od tistih, ki iščejo izgovore, da letajo za kiklami in tisti, ki nimajo jajc stat za svojimi besedami. Ponavadi se prvi poročijo, potem jambrajo kolk jim je hudo in nato letajo za drugimi ženskami.
Ljudje smo si sicer različni in imamo različne želje ampak v osnovi si vsi želimo bližine in ljubezni, seks mine čustvo pa ostane. In naj se še toliko spominjam vseh žensk s katerimi sem seksal mi nobena od njih ne privabi prijetnih občutkov, ki mi jih spomin na ženske s katerimi sem imel daljšo vezo.
Zatorej ne sodi drugih po sebi in to kar misliš ti ne pomeni, da nekateri ne moremo najti sreče v "vegetiranju", izziv pa mi predstavlja vsakič znova reči ne ko me zamika, osvaja ali se mi kako drugače ponudi druga ženska.
Kaj misliš kaj je lažje reči ja ali ne?!

Lencka
27.12.2007, 20:46
Hvalabogu, da smo si različni - in hvalabogu, da, če se le malo potrudimo, ne motimo drug drugega v svoji različnosti ;)

Cela umetnost, pa se tako enostavno sliši: loviti ravnotežje. Tudi med tem, ali se splača vztrajati v zvezi, v kateri se ne čutiš izpoljnjenega (hm... zdolgočasena biti ob tipu? ojej...), in tem, da iščeš naprej. Morda pa je fora samo v tem, da moraš biti dovolj iskren do samega sebe, ko se vprašat, ali vztrajati ali iti. Lažje je oditi, a če ostaneš in se potrudiš, je lahko še lepše. Kje in kdaj vedeti, kako naprej? Navadno precej dobro vemo, kako stvari stojijo, samo priznamo si težko. In potem nekdo vztraja v zvezi, v kateri ni ok (in se "trudi"), pa v resnici le zato, ker ga/jo je strah ostati sam/-a (ko pa se nikoli ne ve, kako dolgo samskost traja); kdo drug pa ob prvi priliki pobere šila in kopita (ker je itak brezveze kaj poskušat, če to ni to), pa je pravi vzrok v ... hja, negotovosti. Nesigurnosti vase. Nezaupanju. Tako kot pri prvem. Hecno, kaj...

Včasih je prav vražje si prisluhniti, samo kaj ko druge lahko poslušamo in poslušamo, pa ne bodo povedali nič tako pametnega, kot si lahko povemo sami. Ja, lahko pa pomaga kristalizirati misli.

spartan
29.12.2007, 21:22
Heh, jaz ne razumem, zakaj se bi morala partnerja stalno držat drug drugega kot rit pa srajca. Zakaj pa človek ne bi smel it sam na kake zabave s kolegi, ne glede na dejstvo, da je v partnerstvu? Al pa se it sam zdivjat s frendi, ki ti dajo pač tisti del, ki ti ga partner ne more dat, ker je pač drugačen.

Mam občutek, da ljudje večkrat napačno mislijo, da jim mora partner dat vse in jih izpopolnit v vsakem detailu njihove osebnosti. Wrong. Če nam partner ne more dat vsega, so zato tu drugi ljudje, s katerimi lahko izživimo svojo drugo plat osebnosti.

Jaz osebno imam težavo najt partnerja, ki bi mi to dopuščal in se večinoma začnem počutit utesnjeno in posledično zdolgočaseno, če mi ta svoboda občasno ni dana.

Lilly...če katera ljubi svobodo, potem si to ti ziher :)

andreaaaaa
01.01.2008, 13:32
Imam fanta s katerim sem že več kot 5 let - lep, pameten, prijazen, pošten,...sama sem precej drugačna kot on - bolj energična, živahna,...on je bolj mirne narave.Že tri leta živiva skupaj, pri njegovih,...počasi si urejava lastno stanovanje. Vse bi bilo lepo in prav, če ne bi imela občutka, da mi na trenutke prijatelji (moškega spola), več pomenijo kot on oz. zabave z njimi-včasih bi rada, da ga ni poleg ipd. (brez pregrešnih namenov). Vsake toliko časa spoznam kakega novega fanta, ki mi je všeč (poudariti moram, da ne razmišljam o tem, da bi fanta prevarala), ampak vseeno razmišljam o moji zvezi - vsake toliko časa se sprašujem, če je to res to,...pogosto imam zaradi tega ogromne občutke krivde in nevem kaj naj naredim,...počakam, da bo minilo,...pred nekaj leti sem si predstavljala družino z njim, zdaj pa nisem več prepričana - ampak ni krivda v njem, problem je v meni in ne vem na kak način naj se s tem soočim,...Zdi se mi, da je veliko stvari rutinskih,...seksava vedno bolj redko,...ne vem no,...priznam, da komunikacija med nama glede te teme močno šteka (razen ko sva pijana),...

Torej, naj razmišljam o skupnem življenju še dalje ali,....

Prosim za vaše mnenje.

fajn da imaš fanta, ki ima vse te značilnosti!:)
nekatere punce nimajo te sreče

no skratka hotela sem smao rečt da poskusita nekaj časa prekinit zvezo oz da se nekaj časa ne slišita, pridita si na jasno kaj zares želita... to je ena skrajnost;)
lahko pa poskusita drugo, pojdita nekam daleč, pejta sama, v samoti vama bo postalo marsikaj jasno, govorita o vsem, četudi smao o vremenu,če pa ne, pa tut že nežen pogled, dotik pove marsikaj, tkao da ni vse samo v pogovorih

definitivno lahko zveza zapade v nekakšno rutino, ali pa se ti to samo zdi, poskusita si popestriti vse, tudi seks kdaj pa kdaj kaj bolj pestrega, na neem kakšnem čudovitem mestu lahko povzoroči da se strast, in vse kar pripada k zelo uspešni zvezi spet prebudi!;)

VELIKO SREČE TI ŽELIM:ja:

Lilly the Bear
01.01.2008, 23:07
Lilly...če katera ljubi svobodo, potem si to ti ziher :)


Vem :shy: Shajt je samo v tem, da sem ocitno ena redkih... tud med tipi jih je velik vec monogamnih ziherasev k raj jamrajo kok so njihove babe grozne kokr da bi se sli svobodne relacije. Tko da v principu sem na hebeni strani :p :clown:

nickyta
19.02.2008, 13:49
Imam fanta s katerim sem že več kot 5 let - lep, pameten, prijazen, pošten,...sama sem precej drugačna kot on - bolj energična, živahna,...on je bolj mirne narave.Že tri leta živiva skupaj, pri njegovih,...počasi si urejava lastno stanovanje. Vse bi bilo lepo in prav, če ne bi imela občutka, da mi na trenutke prijatelji (moškega spola), več pomenijo kot on oz. zabave z njimi-včasih bi rada, da ga ni poleg ipd. (brez pregrešnih namenov). Vsake toliko časa spoznam kakega novega fanta, ki mi je všeč (poudariti moram, da ne razmišljam o tem, da bi fanta prevarala), ampak vseeno razmišljam o moji zvezi - vsake toliko časa se sprašujem, če je to res to,...pogosto imam zaradi tega ogromne občutke krivde in nevem kaj naj naredim,...počakam, da bo minilo,...pred nekaj leti sem si predstavljala družino z njim, zdaj pa nisem več prepričana - ampak ni krivda v njem, problem je v meni in ne vem na kak način naj se s tem soočim,...Zdi se mi, da je veliko stvari rutinskih,...seksava vedno bolj redko,...ne vem no,...priznam, da komunikacija med nama glede te teme močno šteka (razen ko sva pijana),...

Torej, naj razmišljam o skupnem življenju še dalje ali,....

Prosim za vaše mnenje.

a bo pri drugem po petih letih kej drugač???

Šmek
19.02.2008, 14:14
Heh, jaz ne razumem, zakaj se bi morala partnerja stalno držat drug drugega kot rit pa srajca. Zakaj pa človek ne bi smel it sam na kake zabave s kolegi, ne glede na dejstvo, da je v partnerstvu? Al pa se it sam zdivjat s frendi, ki ti dajo pač tisti del, ki ti ga partner ne more dat, ker je pač drugačen.

Mam občutek, da ljudje večkrat napačno mislijo, da jim mora partner dat vse in jih izpopolnit v vsakem detailu njihove osebnosti. Wrong. Če nam partner ne more dat vsega, so zato tu drugi ljudje, s katerimi lahko izživimo svojo drugo plat osebnosti.

Jaz osebno imam težavo najt partnerja, ki bi mi to dopuščal in se večinoma začnem počutit utesnjeno in posledično zdolgočaseno, če mi ta svoboda občasno ni dana.

Evo, se strinjam s tem. Največji problem dveh v zvezi postane naveličanost in treba je ugotovit, kako to preseči.
***omast že vsak Cosmopolitan trobi o tem, da si morata oba ohranit nekaj ljudi iz mladosti samo zase. Kamor se lahko vsak zase zatečeta v trenutkih krize. Ni nič hudega in celo priporočljivo je, če se vsake toliko odstraniš od partnerja in nekaj počneš brez njega. Takrat še najbolj spoznaš, koliko ti pomeni.
Funkphenomena
Se pa zavedaj obenem tega, da vsakega žura je enkrat konec in takrat pride še hujša kriza, ko si sam. Ne vem sicer, koliko si stara, je pa mogoče rešitev tudi kak pamž ali dva. Definitivno ni nikoli dolgčas.;)

Pancho
19.02.2008, 18:11
Heh, jaz ne razumem, zakaj se bi morala partnerja stalno držat drug drugega kot rit pa srajca. Zakaj pa človek ne bi smel it sam na kake zabave s kolegi, ne glede na dejstvo, da je v partnerstvu? Al pa se it sam zdivjat s frendi, ki ti dajo pač tisti del, ki ti ga partner ne more dat, ker je pač drugačen.
Se strinjam.
Mam občutek, da ljudje večkrat napačno mislijo, da jim mora partner dat vse in jih izpopolnit v vsakem detailu njihove osebnosti. Wrong. Če nam partner ne more dat vsega, so zato tu drugi ljudje, s katerimi lahko izživimo svojo drugo plat osebnosti.
Taki ljudje ne mislijo napačno, ampak mislijo čist pravilno v okviru tega, kar so izkusili in se naučili (ter kar jim predispozicije omogočajo).
Jaz osebno imam težavo najt partnerja, ki bi mi to dopuščal in se večinoma začnem počutit utesnjeno in posledično zdolgočaseno, če mi ta svoboda občasno ni dana.
Svoboda se mi zdi še velik bolj širši pojem kot le to, da bi mi lahko bila občasno dana ali pa ne.

Če bi izhajal iz opere Carmen... "ljubezen je svoboda in je med cigani doma"
Torej, svoboda ne pozna zakonov ali pa omejitev, ni občasna... samo je ali pa je ni.
Ko si dva nudita svobodo v tolikšni meri, da se niti ne navežeta drug na drugega (beri: med njima ni nobenega strahu po izgubi partnerja (ali karkoli drugega kar izhaja iz njunega ega)) takrat se ne glede na situacijo ne sprašuješ več o svobodi, ker se je polno zavedaš in iz nje tudi izhajaš.

Lilly the Bear
20.02.2008, 00:00
Taki ljudje ne mislijo napačno, ampak mislijo čist pravilno v okviru tega, kar so izkusili in se naučili (ter kar jim predispozicije omogočajo).

Svoboda se mi zdi še velik bolj širši pojem kot le to, da bi mi lahko bila občasno dana ali pa ne.

Če bi izhajal iz opere Carmen... "ljubezen je svoboda in je med cigani doma"
Torej, svoboda ne pozna zakonov ali pa omejitev, ni občasna... samo je ali pa je ni.
Ko si dva nudita svobodo v tolikšni meri, da se niti ne navežeta drug na drugega (beri: med njima ni nobenega strahu po izgubi partnerja (ali karkoli drugega kar izhaja iz njunega ega)) takrat se ne glede na situacijo ne sprašuješ več o svobodi, ker se je polno zavedaš in iz nje tudi izhajaš.

Pancho prevec dobesedno razumes kar sem napisala :)

Ce sem se kej naucila v zadnjih letih je to to, da s prevec filozofskega analiziranja, dlakocepljenja in razmisljanja o odnosih moski-zenska, kako to v resnici zgleda, kako bi mogl bit, kak je kontrast med kar naj bi bilo/v realnosti je in mojimi zeljami itd. etc.............rata sam se vecja miselna solata.

Tko da moja najpomembnejsa lekcija zadnjih let: know your wishes and keep it simple.

Lilly the Bear
20.02.2008, 00:09
Ne vem sicer, koliko si stara, je pa mogoče rešitev tudi kak pamž ali dva. Definitivno ni nikoli dolgčas.;)

AaaaaaaaaaaaaaarrrRRRgggGGGhhhhhHHHHHhhhhh..!!!!!! !

Upam da nisi resen. Met otroke iz dolgocasja... Krizana gora, kaj ti pa je.

Šmek
20.02.2008, 07:16
AaaaaaaaaaaaaaarrrRRRgggGGGhhhhhHHHHHhhhhh..!!!!!! !

Upam da nisi resen. Met otroke iz dolgocasja... Krizana gora, kaj ti pa je.

Ni mišljeno tako direktno, kot se morda bere.:)
Gre za to, da se očitno babi 'mora' nekaj dogajat, da ji ni dolgčas. Če je dovolj stara, je itak en pamžek dokaj samoumeven; seveda, če so predpogoji dokaj ustvarjeni. Glede na prebrano pa je razvidno, da hodi ven bolj iz potrebe, da se nekaj dogaja kot pa dejansko zato, da bi se losala tipa. Vsaj zaenkrat.v Ne bi bilo prvič, da bi otrok 'rešil' odnose.;)
Konec koncev pa bi z omembo potomca morda končno razrešila dilemo, kaj je z njunim odnosom.. Morda pa tip ne bi bil zato in bi dokončno oba dobila potrdilo, da nekaj med njima ne štima...?

mrjerry
20.02.2008, 07:56
AaaaaaaaaaaaaaarrrRRRgggGGGhhhhhHHHHHhhhhh..!!!!!! !

Upam da nisi resen. Met otroke iz dolgocasja... Krizana gora, kaj ti pa je.

I double that :o:o

Pancho
20.02.2008, 09:10
Pancho prevec dobesedno razumes kar sem napisala :)

Ce sem se kej naucila v zadnjih letih je to to, da s prevec filozofskega analiziranja, dlakocepljenja in razmisljanja o odnosih moski-zenska, kako to v resnici zgleda, kako bi mogl bit, kak je kontrast med kar naj bi bilo/v realnosti je in mojimi zeljami itd. etc.............rata sam se vecja miselna solata.

Tko da moja najpomembnejsa lekcija zadnjih let: know your wishes and keep it simple.
Mogoče bi pa samo morala realizirat svoje želje. Mogoče.

Dobra lekcija. Občutek imam, kot da bi jo poznal, namreč... meni se moj pogled zdi popolnoma preprost (brez kančka file, ipd...). Kako ga dojema nekdo drug je pa že druga zgodba. Če si pojasniš jasno z jasnim, potem ti bo nekaj jasno. Če mi pa drug pojasni jasno z zame nejasnim, potem bi (nekaj let nazaj) rekel, da filozofira. Danes bi poslušal njegovo plat. Mogoče bi s tem razbil še eno jajce več, ki me obdaja...:)

Pa ne vzet preveč dobesedno oz. lahko tudi... :d

Lilly the Bear
20.02.2008, 11:06
Mogoče bi pa samo morala realizirat svoje želje. Mogoče.

Dobra lekcija. Občutek imam, kot da bi jo poznal, namreč... meni se moj pogled zdi popolnoma preprost (brez kančka file, ipd...). Kako ga dojema nekdo drug je pa že druga zgodba. Če si pojasniš jasno z jasnim, potem ti bo nekaj jasno. Če mi pa drug pojasni jasno z zame nejasnim, potem bi (nekaj let nazaj) rekel, da filozofira. Danes bi poslušal njegovo plat. Mogoče bi s tem razbil še eno jajce več, ki me obdaja...:)

Pa ne vzet preveč dobesedno oz. lahko tudi... :d

Jaz svoje zelje pridno realiziram, zato sem pa se vedno brez prikolice :d Zanimivo je kako pogosto so ljudje alergicni na tiste, ki svoje zelje izpolnjujejo in se ne zrtvujejo v prid nikogar :d

In vcasih je lepo realizirat svojo zeljo, pustit za sabo svoje staro zivljenje in cez pol leta ugotovit, da si imel prav. :approve: Carpe diem! :approve:

Lilly the Bear
20.02.2008, 11:10
Gre za to, da se očitno babi 'mora' nekaj dogajat, da ji ni dolgčas. Če je dovolj stara, je itak en pamžek dokaj samoumeven;

Aja? Ajajaj...stvar preferenc. Jaz bi si namesto tega ubodla se enga tipa, preizkuseno dobrega v postelji in pridno brisala SMSe in emaile :veryevil:

;)

freya
20.02.2008, 11:33
Jaz svoje zelje pridno realiziram, zato sem pa se vedno brez prikolice :d Zanimivo je kako pogosto so ljudje alergicni na tiste, ki svoje zelje izpolnjujejo in se ne zrtvujejo v prid nikogar :d

In vcasih je lepo realizirat svojo zeljo, pustit za sabo svoje staro zivljenje in cez pol leta ugotovit, da si imel prav. :approve: Carpe diem! :approve:

In čez leto ugotoviš, da te moti, če ni vsaka stvar popolnoma na svojem mestu, da ti gredo na živce obiski, ker ti puščajo slab zrak, papirček na tleh, prestavljajo blazine na kavču, ti jemljejo čas, ki ga rabiš zase...
In nazadnje ugotoviš, da se nočeš niti malo prilagajat, niti žrtvovat....tistih, ki bi se hoteli prilagajat tebi, pa ni.
Dolgoročno tole smrdi po zagrenjenosti, osamljenosti.

Šmek
20.02.2008, 11:56
Aja? Ajajaj...stvar preferenc. Jaz bi si namesto tega ubodla se enga tipa, preizkuseno dobrega v postelji in pridno brisala SMSe in emaile :veryevil:

;)


No, ja. Saj pravim. Sama se najbolje pozna in tudi za odnos najbolje sama ve, kak je in kam stvari peljejo. Moj predlog je samo to - predlog. Res lahko namesto pamžka vstaviš poljuben objekt, ki izpolni pričakovanja..:d
pamž, pes, maček, dildo, samec, samica... you name it:veryevil:

Se pa strinjam tudi s Freyo. Dolgoročno zna takle 'hopla, proč z vsem kar omejuje' narediti tudi škodo.

mrjerry
20.02.2008, 12:05
In čez leto ugotoviš, da te moti, če ni vsaka stvar popolnoma na svojem mestu, da ti gredo na živce obiski, ker ti puščajo slab zrak, papirček na tleh, prestavljajo blazine na kavču, ti jemljejo čas, ki ga rabiš zase...
In nazadnje ugotoviš, da se nočeš niti malo prilagajat, niti žrtvovat....tistih, ki bi se hoteli prilagajat tebi, pa ni.
Dolgoročno tole smrdi po zagrenjenosti, osamljenosti.

Ne vem ce gre to nujno v to smer... Radost ob srecevanju ljudi ki ti ugajajo ne mine kar tako, ekstrem ki si ga navedla me pa spominja na onega tipa iz filma Barva noci, ce si gledala. V glavnem, ne-podrejanje se nekim `zunanjim' zahtevam zato, da na zeljo drugi izpades prijetnejsa oseba ne vodi nujno v osamljenost. Oziroma, ce sem osameljen od ljudi, ki to pricakujejo od mene, toliko bolje zame.

Pancho
20.02.2008, 14:11
Jaz svoje zelje pridno realiziram, zato sem pa se vedno brez prikolice :d Zanimivo je kako pogosto so ljudje alergicni na tiste, ki svoje zelje izpolnjujejo in se ne zrtvujejo v prid nikogar :d

In vcasih je lepo realizirat svojo zeljo, pustit za sabo svoje staro zivljenje in cez pol leta ugotovit, da si imel prav. :approve: Carpe diem! :approve:
Mogoče bi si pa že lahko mislila en priključek tam zadaj na riti, da ne boš čez 10 let postala stara, zagrenjena, nekoristna, pa še kaj... :d

Vedno! :approve: :clown:

Lilly the Bear
20.02.2008, 16:08
In čez leto ugotoviš, da te moti, če ni vsaka stvar popolnoma na svojem mestu, da ti gredo na živce obiski, ker ti puščajo slab zrak, papirček na tleh, prestavljajo blazine na kavču, ti jemljejo čas, ki ga rabiš zase...
In nazadnje ugotoviš, da se nočeš niti malo prilagajat, niti žrtvovat....tistih, ki bi se hoteli prilagajat tebi, pa ni.
Dolgoročno tole smrdi po zagrenjenosti, osamljenosti.

Freya, beri Jerryev post. Osebno sem precej sita tega cankarjanskega pristopa "ce izpolnjujes svoje zelje avtomaticno pomeni da si zoprn, pikolovski, egoisticen, egocentricen in na sploh neprebavljiv torej te bo tepla usoda in bos posledicno trpel hudo osamljenost v pozni starosti in - slik slak korencka - takrat bo ze prepozno!"

Meni se zdi, da je izpolnjevanje svojih zelja pot do srece v zivljenju. Ce ti nekdo stalno trapa, da tvoje zelje ne morejo bit uresnicene bi se jaz vprasala, ce so tvoje zelje mogoce v napoto uresnicenju zelja nekoga drugega.

Stvar osebnih preferenc, kot vedno. Definitivno je pa zame osebno 100x boljse bit sama kot pa zivet z nekom v partnerstvu samo zato da drugim dokazem, da nisem sama - takrat je osamljenost se najvecja, ker nikomur ne mores priznat da si osamljen, zraven sebe imas nekoga, ki ga v najboljsem primeru toleriras in kup prijateljev in znancev, ki jim moras kazat vesel obraz "kolk sva midva lustn par".

Juhu.

Moj post se je pa drugace nanasal na bistveno bolj radikalne prelomnice v zivljenju kokr samo nogirat nekoga.

Lilly the Bear
20.02.2008, 16:18
Mogoče bi si pa že lahko mislila en priključek tam zadaj na riti, da ne boš čez 10 let postala stara, zagrenjena, nekoristna, pa še kaj... :d


Ce mi zrekrutiras kakega ki se bo voljan v naslednjih 5ih letih z mano selit po Evropi, te castim pivo :d Uno tavelko ;)

čudežni
20.02.2008, 16:21
Freya, beri Jerryev post. Osebno sem precej sita tega cankarjanskega pristopa "ce izpolnjujes svoje zelje avtomaticno pomeni da si zoprn, pikolovski, egoisticen, egocentricen in na sploh neprebavljiv torej te bo tepla usoda in bos posledicno trpel hudo osamljenost v pozni starosti in - slik slak korencka - takrat bo ze prepozno!"

Meni se zdi, da je izpolnjevanje svojih zelja pot do srece v zivljenju. Ce ti nekdo stalno trapa, da tvoje zelje ne morejo bit uresnicene bi se jaz vprasala, ce so tvoje zelje mogoce v napoto uresnicenju zelja nekoga drugega.

Stvar osebnih preferenc, kot vedno. Definitivno je pa zame osebno 100x boljse bit sama kot pa zivet z nekom v partnerstvu samo zato da drugim dokazem, da nisem sama - takrat je osamljenost se najvecja, ker nikomur ne mores priznat da si osamljen, zraven sebe imas nekoga, ki ga v najboljsem primeru toleriras in kup prijateljev in znancev, ki jim moras kazat vesel obraz "kolk sva midva lustn par".

Juhu.

Moj post se je pa drugace nanasal na bistveno bolj radikalne prelomnice v zivljenju kokr samo nogirat nekoga.

:approve:

Pancho
20.02.2008, 16:52
Ce mi zrekrutiras kakega ki se bo voljan v naslednjih 5ih letih z mano selit po Evropi, te castim pivo :d Uno tavelko ;)
Ne bom niti poskušal, ker mi ponujaš paradoks :d

Ampak za hitro razrešitev si vseen zaslužim pivo... velikost itak ni važna (tako so mi vsaj oča pa mati djali) :d

freya
21.02.2008, 19:06
Ne vem ce gre to nujno v to smer... Radost ob srecevanju ljudi ki ti ugajajo ne mine kar tako, ekstrem ki si ga navedla me pa spominja na onega tipa iz filma Barva noci, ce si gledala. V glavnem, ne-podrejanje se nekim `zunanjim' zahtevam zato, da na zeljo drugi izpades prijetnejsa oseba ne vodi nujno v osamljenost. Oziroma, ce sem osameljen od ljudi, ki to pricakujejo od mene, toliko bolje zame.

ne nujno, je pa en pogostih scenarijev ;) ( in ga na žalost opazujem že par let)
ne gre za podrejanje zunanjim zahtevam, pač pa bolj to, da si ustvariš določen red, ki je pisan točno na tvojo kožo iin vsako odstopanje od tega te moti in nervira, se odvadiš kompromisov, ki so nujno potrebni za znosno življenje obeh pri partnerskem odnosu . Sčasoma se prenese tak odnos tudi na prijatelje, tudi njim se je treba prilagajat. Anyway, vse dokler ne pride do klika, da se zemlja vrti okrog sonca in ne okrog določenega osebka, je ta scenarij uresničljiv.

freya
21.02.2008, 19:15
Freya, beri Jerryev post. Osebno sem precej sita tega cankarjanskega pristopa "ce izpolnjujes svoje zelje avtomaticno pomeni da si zoprn, pikolovski, egoisticen, egocentricen in na sploh neprebavljiv torej te bo tepla usoda in bos posledicno trpel hudo osamljenost v pozni starosti in - slik slak korencka - takrat bo ze prepozno!"

Meni se zdi, da je izpolnjevanje svojih zelja pot do srece v zivljenju. Ce ti nekdo stalno trapa, da tvoje zelje ne morejo bit uresnicene bi se jaz vprasala, ce so tvoje zelje mogoce v napoto uresnicenju zelja nekoga drugega.

Stvar osebnih preferenc, kot vedno. Definitivno je pa zame osebno 100x boljse bit sama kot pa zivet z nekom v partnerstvu samo zato da drugim dokazem, da nisem sama - takrat je osamljenost se najvecja, ker nikomur ne mores priznat da si osamljen, zraven sebe imas nekoga, ki ga v najboljsem primeru toleriras in kup prijateljev in znancev, ki jim moras kazat vesel obraz "kolk sva midva lustn par".

Juhu.

Moj post se je pa drugace nanasal na bistveno bolj radikalne prelomnice v zivljenju kokr samo nogirat nekoga.
Beri moj odgovor Jerryju
Meni se zdi, da je izpolnjevanje svojih zelja pot do srece v zivljenju.
se ne morem strinjat bolj
samo dodajam, da se da poleg tega pustit še mnogo manevrskega prostora in izpolnit ali pustiti izpolniti želje koga drugega - tudi ti je zelo zadovoljujoč občutek.

btw..kolikor se spomnim, jni na tvojem zahodu nič novega ;)

Lilly the Bear
21.02.2008, 20:20
se ne morem strinjat bolj
samo dodajam, da se da poleg tega pustit še mnogo manevrskega prostora in izpolnit ali pustiti izpolniti želje koga drugega - tudi ti je zelo zadovoljujoč občutek.

btw..kolikor se spomnim, jni na tvojem zahodu nič novega ;)

In kje je moj odgovor vseboval skrajni egoizem? Se bojim da interpretiras stvari v smislu, ki ga jaz nisem mela v mislih.

Kakorkoli, kar se novih stvari tice, ne bom nic komentirala, ker si svoje zivljenje ustvarja vsak sam. Ce je nekaterim edina nova stvar v zivljenju, ki se jim zgodi in je vredna omembe, novi dolgorocni partner, potem se bojim da s takim nacinom misljenja nimam kaj dosti skupnega. Not really my cup of tea. Se posebej mi ne pase dokazovanje preko foruma kira je vecja faca ker si je ubodla frajerja. Please, do get serious.

KissMe
21.02.2008, 21:31
Stvar osebnih preferenc, kot vedno. Definitivno je pa zame osebno 100x boljse bit sama kot pa zivet z nekom v partnerstvu samo zato da drugim dokazem, da nisem sama - takrat je osamljenost se najvecja, ker nikomur ne mores priznat da si osamljen, zraven sebe imas nekoga, ki ga v najboljsem primeru toleriras in kup prijateljev in znancev, ki jim moras kazat vesel obraz "kolk sva midva lustn par".

Juhu.


S tem se 100% strinjam :approve: Po drugi strani pa se strinjam tudi s tem, kar je napisala Freya.Vse je kul, dokler izpolnjuješ svoje želje, samo drugo je, če se navadiš izpolnjevati samo svoje želje in se s tem odtujiš od ljudi. Težko najdeš koga, kateremu se ne bi bilo treba nič prilagajati, ker bi že tko po naravi popolnoma pasala skupaj. Si pa predstavljam, da vsak potrebuje družbo. V odnosih med ljudmi (prijateljskih, ljubezenskih...) je pa itak najbolj pomembno daj-dam, ker noben ne gleda dolgo nekoga, ki mu samo jemlje oz. se mora vedno samo en prilagajati.

mrjerry
22.02.2008, 07:11
Vse je kul, dokler izpolnjuješ svoje želje, samo drugo je, če se navadiš izpolnjevati samo svoje želje in se s tem odtujiš od ljudi.

Ce si ne zelis odtujiti od ljudi, pa ti to vseeno rata, pac NE izpolnjujes svojih zelja, a ne?

Pancho
22.02.2008, 09:16
Vse je kul, dokler izpolnjuješ svoje želje, samo drugo je, če se navadiš izpolnjevati samo svoje želje in se s tem odtujiš od ljudi.
Odtujiš se od ljudi, ki itak niso tvoj krog (preventivna selekcija)... začneš pa srečevat ljudi, ki to so. Zanimivo pa potem ti isti ljudje rinejo v tvojo družbo ali pa te izza tvojih oči "tlačijo", ker jih matra nekaj na tebi. Kaj to je, pa prepuščam drugiim, da ugotavljajo...

:d
Težko najdeš koga, kateremu se ne bi bilo treba nič prilagajati, ker bi že tko po naravi popolnoma pasala skupaj.
Prilagajanje je vedno. Skupne točke so vedno.

A odvisno, kako na to gledaš? Kot na prijetno (zabavno raziskovanje - kaj ti ta izkušnja prinese novega) ali manj prijetno (muko)...
Si pa predstavljam, da vsak potrebuje družbo. V odnosih med ljudmi (prijateljskih, ljubezenskih...) je pa itak najbolj pomembno daj-dam, ker noben ne gleda dolgo nekoga, ki mu samo jemlje oz. se mora vedno samo en prilagajati.
Po mojih izkušnjah ni daj-dam, ampak je samo nepogojno izmenjavanje. Dam (vsem) in ne pričakujem ničesar. Zanimivo, dobim pa vseeno več. Le zakaj?

:d

mrjerry
22.02.2008, 10:16
ne nujno, je pa en pogostih scenarijev ;) ( in ga na žalost opazujem že par let)

Razumljivo. Samo to se ne ujemo z zacetno predpostavko, da clovek samega sebe pozna. Prej bi rekel, da mu stvari uhajajo iz rok. Oziroma svojih akcij ne uspeva pretehtati dovolj dolgorocno. Dejansko gre v obeh primerih za sebicnost. Razlika med ljudmi, ki jih opisujeva je, da `moji' ljudje vedo, kdaj si sebicnost lahko privoscijo (brez dolgorocne skode zase), 'tvoji' pa ne. Je pa to poleg clovekovih osebnih interesov zelo odvisno tudi od ljudi, s katerimi se druzis. Jaz sem ravno zato skenslal zamerljivce, opravljivce in podobno, ker moj nacin zivljenja, obnasanja in razmisljanja z njimi pac ni kompatibilen. Pa obenem imam to sreco, da od nobene taksne osebe nisem odvisen.


ne gre za podrejanje zunanjim zahtevam, pač pa bolj to, da si ustvariš določen red, ki je pisan točno na tvojo kožo iin vsako odstopanje od tega te moti in nervira, se odvadiš kompromisov, ki so nujno potrebni za znosno življenje obeh pri partnerskem odnosu . Sčasoma se prenese tak odnos tudi na prijatelje, tudi njim se je treba prilagajat. Anyway, vse dokler ne pride do klika, da se zemlja vrti okrog sonca in ne okrog določenega osebka, je ta scenarij uresničljiv.
Tukaj se pa ujameva. V naprej si zacrtati smernice in se jih drzati kot pijanec plota je neumno. V tem primeru pride do odtujitve zato, ker prej ali slej vsakemu klikne, da je prilagajanje postalo enostransko ( = podrejanje). Zato se je pametneje teh smernic v nacelu drzati, jih vsake toliko tudi ovrednotiti, po potrebi prilagoditi, predvsem pa sam odlocati, kdaj jih bos `krsil' in kdaj se jih bos drzal.

En tak nebolec slikovit primer se mi zdijo diete. Fakt je, da se bilokatere ne mores 100% drzati na dolgi rok (iz celega kupa razlogov). Recimo, da si v neki druzbi, kjer se je. Ti se zadrzujes, ker ti v bistvu tako pase in se ti tudi ni problem drzati (recimo da zato, ker hrana ni nic posebnega). Nekdo zacne riniti vate, da daj to, ono. Poves, da si na dieti, ta pa ti rukne nazaj `a dej no, enkrat se pa ze lahko pregresis'. Ja, res je, enkrat se lahko, bom se pa takrat, ko se bo to zdelo MENI, ne pa tebi. -- V principu velja pri drugih stvareh cisto isto.

Pancho
22.02.2008, 11:14
Tukaj se pa ujameva. V naprej si zacrtati smernice in se jih drzati kot pijanec plota je neumno. V tem primeru pride do odtujitve zato, ker prej ali slej vsakemu klikne, da je prilagajanje postalo enostransko ( = podrejanje). Zato se je pametneje teh smernic v nacelu drzati, jih vsake toliko tudi ovrednotiti, po potrebi prilagoditi, predvsem pa sam odlocati, kdaj jih bos `krsil' in kdaj se jih bos drzal..
Odprtost, ja.

En tak nebolec slikovit primer se mi zdijo diete. Fakt je, da se bilokatere ne mores 100% drzati na dolgi rok (iz celega kupa razlogov). Recimo, da si v neki druzbi, kjer se je. Ti se zadrzujes, ker ti v bistvu tako pase in se ti tudi ni problem drzati (recimo da zato, ker hrana ni nic posebnega). Nekdo zacne riniti vate, da daj to, ono. Poves, da si na dieti, ta pa ti rukne nazaj `a dej no, enkrat se pa ze lahko pregresis'. Ja, res je, enkrat se lahko, bom se pa takrat, ko se bo to zdelo MENI, ne pa tebi. -- V principu velja pri drugih stvareh cisto isto.
To je; ker si se prepričal, da se je ne moreš držati na dolgi rok. Najprej moraš v nekaj verjet, preden lahko to tudi narediš. Omejitev si si postavil sam, čeprav meja ni. Mogoče ti pa le ni dovolj pomembno...

Problem diet je pravzaprav samo v tem, da jih ljudje jemljejo kot diete (ki pa to niso). Je samo način življenja... prehranjevanje je le eden izmed mnogih.

mrjerry
22.02.2008, 12:17
Dieto sem dal kot primer, ker se v njem prakticno vsak lahko najde. Jasno je, da si v globalu reflektor svojega nacina zivljenja.

KissMe
22.02.2008, 15:41
Po mojih izkušnjah ni daj-dam, ampak je samo nepogojno izmenjavanje. Dam (vsem) in ne pričakujem ničesar. Zanimivo, dobim pa vseeno več. Le zakaj?

:d

Nisem napisala, kaj kdo pričakuje oz. koliko je upravičeno kaj pričakovati, ampak vem, da ljudje, ki ničesar ne dajejo, dobijo zelo malo ali nič.

Pancho
22.02.2008, 19:58
Nisem napisala, kaj kdo pričakuje oz. koliko je upravičeno kaj pričakovati, ampak vem, da ljudje, ki ničesar ne dajejo, dobijo zelo malo ali nič.
Tega nisem niti nikjer sugeriral, kajneda... ;)

Kar verjameš, to je. :)

paradox
23.02.2008, 04:57
Kar verjameš, to je. :)
...jst verjamem, da mas brado do kolen spleteno v kitke, blue mohawk na glavi, sunflower med zobki in konstantno, nepostesljivo zeljo po kozarcu vode :d:clown:

...da slucajno ne reces, da sem si ustvarla napacno sliko :angel: ...aja, da se jo pa vedno popravit :d

nattka
23.02.2008, 05:43
Nisem napisala, kaj kdo pričakuje oz. koliko je upravičeno kaj pričakovati, ampak vem, da ljudje, ki ničesar ne dajejo, dobijo zelo malo ali nič.

:approve::approve::2thumbs:

tako je ... ni potrebno veliko dodati ...

lahko iščeš in koplješ ... se seliš in zasmehuješ ... filozofiraš in se posmehuješ ... a zgornje ostane nesporno ...

Pancho
23.02.2008, 09:56
...jst verjamem, da mas brado do kolen spleteno v kitke, blue mohawk na glavi, sunflower med zobki in konstantno, nepostesljivo zeljo po kozarcu vode :d:clown:

...da slucajno ne reces, da sem si ustvarla napacno sliko :angel: ...aja, da se jo pa vedno popravit :d
Imam brado, ki poširi ustnice
Imam še par las na glavi
Smejem se
Imam nepotešljivo željo polarnih topilih

Katero je res? :d
:approve::approve::2thumbs:

tako je ... ni potrebno veliko dodati ...

lahko iščeš in koplješ ... se seliš in zasmehuješ ... filozofiraš in se posmehuješ ... a zgornje ostane nesporno ...
Dober point, lahko delaš karkoli, lahko imaš celo svojo perspektivo, lahko se celo vsak dan sprehajaš z nasmehom v srcu, lahko si, kar si (lepšega ni - če le zares uživaš v tem, kar si).

Nekdo, ki tako preprosto in trdno verjame v "zgornje nesporno", bi zagotovo imel tudi jasne odgovore pri samemu sebi na vprašanja kot so...
Zakaj tisto zgornje drži?
Zakaj je tisto zgornje sploh pomembno?
Kako pa prepoznaš tistega, ki nič ne da?


:d (= sunflower med zobki (lahko pa temu rečeš tudi posmehovanje, če tako verjameš))

nattka
23.02.2008, 10:02
eh no pančo ...

ni letelo na nikogar konkretno ... tudi nate ne ... le na splošno je že tako ... pa naj gre za sodelavce, partnerstvo ali seks ... samo tisti, ki je pripravljen dati ... dobi ...

jasno pa je seveda, različno dajemo in različno pričakujemo ...
le najprej moramo sami zase vedeti, kaj bi radi ...

ostalo je pa stvar interpretacije ...

Pancho
23.02.2008, 10:46
eh no pančo ...

ni letelo na nikogar konkretno ... tudi nate ne
:d

Od kje tebi sploh ta ideja, da bi to mislil?

... le na splošno je že tako ... pa naj gre za sodelavce, partnerstvo ali seks ... samo tisti, ki je pripravljen dati ... dobi ...
Dajemo vsi; samo ne vidimo vse, kaj kdo da...

paradox
23.02.2008, 17:08
Imam brado, ki poširi ustnice
Imam še par las na glavi
Smejem se
Imam nepotešljivo željo polarnih topilih

Katero je res? :d

:d (= sunflower med zobki (lahko pa temu rečeš tudi posmehovanje, če tako verjameš))
...posiri=razsiri? opazovalceve al tvoje :d
...izpadat so ti ze zacel, ne verjamem :d
...to verjemem :approve:
...polarnih toplih medvedih?:d

...zame vedno moje :p


...i think it's clowning around :approve:

paradox
23.02.2008, 17:10
Dajemo vsi; samo ne vidimo vse, kaj kdo da......5, sedi :2thumbs::approve:

Pancho
24.02.2008, 20:40
...i think it's clowning around :approve:
Kind a good guess :d

freya
25.02.2008, 07:15
In kje je moj odgovor vseboval skrajni egoizem? Se bojim da interpretiras stvari v smislu, ki ga jaz nisem mela v mislih.

Kakorkoli, kar se novih stvari tice, ne bom nic komentirala, ker si svoje zivljenje ustvarja vsak sam. Ce je nekaterim edina nova stvar v zivljenju, ki se jim zgodi in je vredna omembe, novi dolgorocni partner, potem se bojim da s takim nacinom misljenja nimam kaj dosti skupnega. Not really my cup of tea. Se posebej mi ne pase dokazovanje preko foruma kira je vecja faca ker si je ubodla frajerja. Please, do get serious.

ups, I missed that

Zanimivo je kako pogosto so ljudje alergicni na tiste, ki svoje zelje izpolnjujejo in se ne zrtvujejo v prid nikogar


Po tej izjavi...in me veseli, da sem jo razumela preveč dosledno

In moj odgovor ni sugeriral, da ostaneš le brez "dolgoročnega partnerja", ampak nasplošno na odnos do ljudi, kar vključuje tudi prijatelje. Človek je družabno bitje, potrebuje globje vezi, ki si jih s takim odnosom do ljudi ne more stkati.
Ampak to je le en scenarijev
O dokazovanju preko foruma ni vredno zgubljati besed, not interested.

mrjerry
25.02.2008, 07:16
Nisem napisala, kaj kdo pričakuje oz. koliko je upravičeno kaj pričakovati, ampak vem, da ljudje, ki ničesar ne dajejo, dobijo zelo malo ali nič.

Ne drzi. Obstajajo ljudje ki jim ni treba dajati nicesar, pa dobivajo ogromno. `Odrasli' mamini sincki, na primer.

Lilly the Bear
25.02.2008, 20:48
Človek je družabno bitje, potrebuje globje vezi, ki si jih s takim odnosom do ljudi ne more stkati.


Kaksnim odnosom do ljudi?

Mogoce bi blo fajn definirat zrtvovanje in iskanje kompromisa. Zrtvovanje jaz razumem kot neprestano odrekanje svojih zelja v prid drugim, iskanje kompromisa pa iskanje srednje poti v dobro skupnega odnosa. Zrtvovanje pri meni ne pride v postev, o kompromisih se pa lahko menimo presenetljivo dolgo.

A zdej sva na kej bolj podobni valovni dolzini?

merilo
26.02.2008, 11:49
Kaksnim odnosom do ljudi?

Mogoce bi blo fajn definirat zrtvovanje in iskanje kompromisa. Zrtvovanje jaz razumem kot neprestano odrekanje svojih zelja v prid drugim, iskanje kompromisa pa iskanje srednje poti v dobro skupnega odnosa. Zrtvovanje pri meni ne pride v postev, o kompromisih se pa lahko menimo presenetljivo dolgo.

A zdej sva na kej bolj podobni valovni dolzini?

Ti enačiš žrtvovanje z biti butl, kompromis pa razumeš kot pomanjkljivost, ki je ne bi imela, če bi verjela v to kar delaš.

Lilly the Bear
26.02.2008, 20:38
Ti enačiš žrtvovanje z biti butl, kompromis pa razumeš kot pomanjkljivost, ki je ne bi imela, če bi verjela v to kar delaš.


Hvala za globoko psihoanalitični input vaše visokosti. Bom nadvse spoštljivo upoštevala in resno razmislila o včlanitvi v Opus Dei.

nattka
27.02.2008, 12:04
Ti enačiš žrtvovanje z biti butl, kompromis pa razumeš kot pomanjkljivost, ki je ne bi imela, če bi verjela v to kar delaš.

:approve::approve:

če sem samo jaz kul in edina kul ... in če me boli, kaj si drugi o meni mislijo ... odkod potem ta silna potreba da to vsakič znova in znova poudarjam ...

summer
27.02.2008, 12:05
biti butl:d:d:d:d:d

tega že dolgo nisem slišala

merilo
28.02.2008, 12:36
Hvala za globoko psihoanalitični input vaše visokosti. Bom nadvse spoštljivo upoštevala in resno razmislila o včlanitvi v Opus Dei.

Prvič je zastonj.:approve: