Dlančnik (PDA)

Poglejte polno različico : Poroka da ali ne?


radhika
06.04.2008, 10:29
Imam čudovito življenje z neomejeno svobodo, rešenim stanovanjskim problemom, najljubšim hobijem, obkroža me množica ljubečih sorodnikov in prijateljev, finančnih težav ne poznam....

In zdaj sem spoznala osebo, ki se želi poročiti z mano, ki ima ravno tako izjemne kvalitete, tako materialne kot duhovne, jaz pa sem se znašla v velikem precepu. Ali je to sploh nekaj, kar si resnično želim ali se gre le za ugoditi družbenim trendom? Zanimajo me izkušnje poročenih, ali jim je zdaj bolje, ali jim je žal, da so stopili na to pot, dobrodošel je vsak nasvet....

:)

monster
06.04.2008, 12:05
poroka ja :) ...družbene norme? zakaj že? naredita si jo tako, da bo en mega žur :d

Vsemogočni
06.04.2008, 12:30
S poroko vstopaš v svet kompromisov. Nobeden ne sme misliti samo na sebe, ampak upoštevati da sta od takrat napej dva. laho se dogovorita za marsikatero stvar kako, zakaj in kdaj, nikakor pa ne moreš upoštevati in vztrajati (oba) samo na svojih željah in trenutni željeni situaciji. Če tega ne zmoreta, je boljš, da sta le toliko časa skupaj dokler bo šlo, kajti tudi takoimenovano koruzništvo je zadeva, ki je čisto sprejemljiva. Poroka. Če nimaš izdelanega sočuta za partnerja, ti nobena rinka tega ne nadomsti. kajti poroka gledano nekako realno, je le kos papirja, ki nekaj sporoča, nikakor p ne prepoveduje. Zato biti poročen ali živeti skupaj je popolnoma ista zadeva, včasih kasneje še manj boleča, kot tam, ko se vtika v tvoje zasebno življenje kup inštitucij, pametnih ko lučke, ti solijo pamet, v glavnem pa tudi sami ločeni.

Torej, sama se odloči kaj si želiš, ne hiti, kajti človeka spoznai in njegove resnične namene se ne da v zelo kratkem času. Delček tega kar imaš, boš vsekakor morala podrediti partnerju, če želiš, da zakon ostane zakon. Predvsem pa če že mislita na poroko, se pogovorita, se pogovarjajta in videla bosta kako približno bo šlo vajino razmerje. Nihče ne sme postati suženj partnerja, vsak mora imeti določeno svobodo za svoje hobije. najhuje je ko tista prava ljubezen mine in še vedno živita skupaj. Takrat šele spoznaš dodobra človeka v katerega verjameš in mu zaupaš. Vsekakor pa če se že vse to sfiži, je najbolj pošteno, da si pač dva priznata, da nista več za skupaj, da je boljše, če ne matrata eden drugega, za kar je potrebno iti narazen, vendar je pa lepo, če sta še naprej prijatelja. Tudi tega ne zmore vsak, je pa vse odvisno od ljudi samih. Predvsem pa kompromisi, brez ljubosumnosti, včasih tudi malce pogledati skozi prste, kompromisi in zadeve delujejo.

monster
06.04.2008, 12:31
to ni nujno poroka, kot je dobro napisal Vsemogočni, to je skupno življenje ;) z ali brez rinčka :)

Andreea
06.04.2008, 12:39
radhika, preucevanje tega, kako se drugi pocutijo vezani, verjetno nima neke velike teze, ker je vsak par cisto svoj. lahko pomaga pri resevanju dolocenih kasnejsih kriznih situacij, pri odlocanju, ali sta za skupaj pa nikakor ne.

moj pogled na to - ce nista (oba!) prepricana, da si to res zelita, bi bil odgovor NE. porociti se z namenom ugoditi partnerju ali tretji osebi :nonono: zgresena logika, po mojem. tudi jaz se strinjam da je "koruznistvo" cisto OK (dokler gre, gre). koneckoncev je pravnoformalno poroka samo papircek, ki ne pomeni kaj dosti - RAZEN ce sama custis, da je to ena taka lepa simbolicna potrditev razmerja :)

osebno ne vidim nobene razlike med pari, ki resno zivijo skupaj "na koruzi" in tistimi, ki so poroceni :dontknow:

Babi2
06.04.2008, 13:00
Praviš, da si človeka zdaj spoznala in da se že pogovarjata o poroki. To se mi zdi malo nenavadno. Zakaj hiteti (pa če nekdo živi v idealnem svetu kot ti, ali pa ne).

Prav tako praviš, da te obkroža množica razumevajočih in dobrih prijateljev. Zakaj potem sprašuješ neznance na forumu?

In končno: Če se sprašuješ, je nekje globoko v tebi "ne". Če bi bil "da" se ne bi spraševala.

Irina
06.04.2008, 13:24
Imam čudovito življenje z neomejeno svobodo, rešenim stanovanjskim problemom, najljubšim hobijem, obkroža me množica ljubečih sorodnikov in prijateljev, finančnih težav ne poznam....

In zdaj sem spoznala osebo, ki se želi poročiti z mano, ki ima ravno tako izjemne kvalitete, tako materialne kot duhovne, jaz pa sem se znašla v velikem precepu. Ali je to sploh nekaj, kar si resnično želim ali se gre le za ugoditi družbenim trendom? Zanimajo me izkušnje poročenih, ali jim je zdaj bolje, ali jim je žal, da so stopili na to pot, dobrodošel je vsak nasvet....:)

Kakor pravi Babi2, o tako pomembni odločitvi, ne sprašujemo forum, saj tvoj bodoči življenski sopotnik ni modni dodatek in rabiš nasvet, ali pač? Mogoče pa k tej skoraj popolni podobi manjka samo še privesek, mož. To je pa potem čisto nekaj drugega. Potem se pogleda statistika, oceni družbeni trend, sestavi predporočna pogodba in se stopi v zakon, ki traja dokler traja.

radhika
06.04.2008, 13:40
Lahko se vpraša po principu, več glav več ve. ;) Seveda sem vprašala za nasvet tudi moje najbližje, ampak ravno oni so me prestrašili, saj večina zatrjuje, da je zakon ena sama skrb, obveznosti in odgovornost in da če se mladi ne bi zaleteli v to, se nikdar več ne bi oženili.

monster
06.04.2008, 13:42
oh ja ... življenje je itaq trpljenje za mnoge :) ..v dvoje, troje ali samsko ...c c c c

dina
06.04.2008, 14:25
Poroka ni zagotovilo da bosta srečno skupaj živela in se imela rada-do konca življenje!

Irina
06.04.2008, 14:27
Lahko se vpraša po principu, več glav več ve. ;) Seveda sem vprašala za nasvet tudi moje najbližje, ampak ravno oni so me prestrašili, saj večina zatrjuje, da je zakon ena sama skrb, obveznosti in odgovornost in da če se mladi ne bi zaleteli v to, se nikdar več ne bi oženili.

Seveda se lahko vprašaš po principu. Je pa smola, da vsi iz tvoje okolice nekako obžalujejo ta korak. Seveda skupnost prinese odgovornost in vse kar si naštela, nič ni idealno.
Potem takem imava midva srečo, ker nama je odločitev, biti skupaj, prinesla tudi veliko radosti, veselja, ljubezeni, oporo v težkih trenutkih in narava je to najino skupnost obdarila z otroki. Biti žalosten ali vesel je v dvoje veliko lepše, oziroma lažje, kakor v ednini.

freya
07.04.2008, 18:07
Lahko se vpraša po principu, več glav več ve. ;) Seveda sem vprašala za nasvet tudi moje najbližje, ampak ravno oni so me prestrašili, saj večina zatrjuje, da je zakon ena sama skrb, obveznosti in odgovornost in da če se mladi ne bi zaleteli v to, se nikdar več ne bi oženili.

najprej sploh poskusita življenje v dvoje..nikar ne hitet na vrat na nos..principelno pa poroka JA
Poznati moraš razmere, v katerih so se poročali tisti, ki so te prestrašili. Če so hkrati s poroko reševali stanovanjski problem, imeli majhne otroke, problemi z varstvom..potem je to res veliko skrbi in idgovornosti na kupu. Tvoja situacija je drugačna, stanovanjskega problema ne bo, finančnih težav tudi ne, s partnerjem se bosta lahko v celoti posvetila drug drugegu, karieri ali pa otroku.
Kaj hočeš lepšega ;)

monster
07.04.2008, 20:47
Po moje je toliko ločitev ravno zato, ker folk skače v neke poroke na vrat na nos, a sploh ne vedo, kako je živeti pod isto streho z osebo, s katero se poročajo.

Se ne bi mogu strinjat bolj :(

Irina
07.04.2008, 23:19
Mogoče je ločitev veliko tudi zaradi tega, ker nekateri pari že ob poroki razmišljajo o ločitvi, večinoma seveda ne na glas. Ja, če ne bo šlo, se bova pa ločila.

Za vsak poklic se lahko izšolamo. Za najbolj pomembna "poklica" v življenju, če to smem tako imenovati (ne najdem drugega izraza), zakonec in starš ni šol. In pravzaprav nam ta dva "poklica" krojita vse naše življenje.

Restraint
10.04.2008, 13:01
Glede na način kako si napisala, da si SEDAJ spoznala osebo ki se želi poročiti s tabo, se mi poraja vprašanje kako dolgo in dobro se sploh poznata?

Moje mnenje pa je da lahko dva človeka medsebojno shajata tudi brez poroke in tudi sama poroka ni garancija da bosta skupaj do "večnosti". Če obstaja pri enem od partnerjev velika želja po poroki (vrednote, družba,...), se je pač potrebno pogovoriti in skleniti nek kompromis.

nobran2
10.04.2008, 18:45
radhika-moram ti povedati,da jaz živim že 22let na koruzi in ni mi žal niti minute,da nisem poročena,in vem,da tudi nikoli ne bom,ker nočem biti.kako se boš pa ti odločila pa je odvisno od tebe same.samo ne poroči se ker drugi to hočejo!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

prekmurec
10.04.2008, 18:55
Tudi jaz živim že dobrih 6 let na koruzi(odkar se nam je rodila hčerka)in nikoli nisem resno premišljeval o poroki.Poročil se pa nebi samo zato ker drugi tako hočejo.Poznam en primer in sicer gre za mojo sestrično ki se je morala prisilno poročit,ker ni več mogla živeti pri svoji družini(pretepanje skoraj vsak dan od očeta).Kljub našemu prepričevanju naj ne naredi to je vseeno šla v zakonsko sranje.In sedaj ko pride k meni na obisk,se mi vedno joče zakaj me ni poslušala,kajti vedela je da jo imam zelo rad,kot svojo sestro in sem ji tudi ponudil streho na glavo.Torej sama se odloči in da neboš potem obžalovala.To pa ne pomei da se ne smeš poročiti

Irina
10.04.2008, 22:12
Poroka ali koruzništvo je intimna zadeva dveh in ne vesoljne žlahte, še manj preostale okolice.
Da obrnem malo na šalo, poroka/koruzništvo je združitev dveh oseb v eno in potem vseživljenski boj, kdo je tisti eden.

Vsemogočni
12.04.2008, 00:12
Tisti eden je potem skoraj vedno tretja ali eden od četrte osebe dalje :2thumbs: Prvotna dva morata iskati rešitve tudi ko tista prva strast mine. Eni jo enostavno najdejo z odselitvijo in novim gnezdom. Življenje je pač tako ali drugačno, v vsakem primeru se vrti naprej.

Zlata rinka in zaobljuba, do smrti in še potem, nista relani prispodobi zavezništva. Vendar v tem res najbolj uživajo svatje in tete. :2thumbs:

lana
14.04.2008, 17:03
to ni nujno poroka, kot je dobro napisal Vsemogočni, to je skupno življenje ;) z ali brez rinčka :)

se strinjam. :2thumbs:

in če dvomiš... :nonono: ti že to mora neki povedat..

blustar
20.04.2008, 09:16
Smo družina, samo neporočena in čist normalno funkcioniramo. Edin mal več sitnosti imaš pri rojstvu otroka - papir za priznanje očetovstva, vse ostalo je isto. Zakaj se ne poročiva? Čist enostavno, ne da se nama. Nimava nič proti, nama je pa čist nepomembno, sploh neke ceremonije. Smo imeli pa širšo družinsko žurko kar tako po rojstvu prve hčerke, tako da je tud potrebi po družinski zabavi in srečanju zadoščeno.

Alias
23.04.2008, 22:25
Fajn je :approve: