Dlančnik (PDA)

Poglejte polno različico : Ne vem kako naprej


kristi
07.03.2009, 16:58
V bistvu niti ne vem kako naj začnem..najbolje da tukaj sem poročena štiri leta,na začetku zakona je bilo vse okej,ljubezen,zaljubljenost,tudi spolnost je bila super,šla sva se razne igrce(res da vedno na mojo pobudo a vendar):blush:,romantiko itd...nato pa pred kakim letom bum nič več ljubezni,naveličanost(z moje strani)izguba želje po njegovem dotiku itd,vsakič ko pač pride do spolnosti ne uživam,ampak se pretvarjam..o tem sem mu tudi povedala,a mi ne verjame..misli da se hecam..se je pa še nekaj vmes zgodilo(kar vem da ni bilo prav a vendar..)zaljubila sem se v drugega,bila sem čustveno-intimno povezana z njim(bilo je mislim čustveno obojestransko)tako lepo kot sem se imela z njim,tako kot sem lahko govorila z njim-kaj takega se mi še nikoli ni zgodilo bila sva res povezana..nato pa sem naredila usodno napako pri njemu-:( preverjala sem z druge cifre koliko mu je do mene(namesto da bi ga to vprašala),tega mi ne more oprostiti da sem mu lagala,pa čeprav sem se mu že velikokrat opravičila-jaz pa imam zlomljeno srce-vztrajam pri možu čeprav ga ne ljubim,čeprav si želim njega nazaj..ne vem kako naprej,kako naj njemu dopovem da ga imam rada,da je bil in je zrak ki ga diham,da se dušim brez njegovih objemov,poljubov,besed?Ne dopusti mi do sebe,jaz pa zaradi tega trpim...hvala za vaše nasvete....

legenda
07.03.2009, 23:15
Moram priznati da ste se spravili v težko godljo, Kristi. Še težje če imate otroke, z možem.
Iz izkušenj vem da ko si zaljubljen da razum ravno ne funkcijonora ravno ok, mar ne.
Ko so čustva, nad vsem....Danes si probala z nekaterim, ki je bil "pravi" zmenjaš moža, kaj se bo zgodilo pa po 4-5 letih?
Najlažje bi bilo da ti povem da čas ozdravi še tako globoke rane. Ta odgovor ni ravno resničen vsakič.
Osebno bi ti svetoval, da preiščeš svoje srce. Vprašaj resnično sebe, kaj si želiš v življenju?
Kje sebe vidiš danes, čez 1 leto ali čez 20-50 let?Moraš vedeti sama kaj in kje boš?
Ter izredno vprašanje s kom?
Ali ta skok čez plot, ti prinaša srečo? Ali se mogoče sprašuješ kdo je pravi?
Priporočam pa ti tudi kljub temu da bo to izredno težko izpeljati, ker verujem da te bodo spraševali; zakaj kje...težko bo možu povedati da greš čez teden ali vikend nekam sama.
Pojdi nekje kjer boš sama. Sama si zastavi vprašanja, ker verujem da z mano vred sto ljudi sto čudi pravi pregovor na hrvaškem.
Vzemi najboljše, toda za to reč boš morala ugotovitve sama prinesti.
Ne vem hribe, kmečki turizem, pojdi nekam kjer nisi pod pritiskom okolice...
Zbistri misli svoje. Potem ko se boš odločila za to kar se boš odločila, prevzeti boš morala odgovornost za dejanja, ki si jih naredila. Da bo lahko, sama poznaš reči, kako tečejo.
Prosim te da me ne vzameš moje pisanje za pregrobo, iz srca ti odgovarjam, sem realna oseba.
Ne vem če ti bo pomagalo tvoji vesti toda molil bom za tvoj problem.

Babi2
08.03.2009, 14:43
Kristi, a si ti še ena od tistih, ki dela kakšno seminarsko nalogo iz sociologije? Če nisi, bi bilo pa dobro, da ti kdo pomaga urediti zmedo v tvoji glavi.
Zakaj to pravim? Zato, ker sem šla pogledat vse tvoje teme, ki si jih odprla. Priporočam tudi ostalim, preden jo vzamete resno in ji začnete svetovati.

kristi
08.03.2009, 16:57
Babi2 ne delam seminarsko nalogo-do sedaj pa sem odprla dve temi kjer sem res rabila nasvet..ne vem zakaj bi bilo kaj narobe v moji glavi,če na istem portalu odprem dve isti temi?Prvo ker bi res rada to naredila,drugo pa ker res ne vem kako naprej..in kaj bi bilo sedaj tu narobe?Če te je pa to zmotilo da ti dve temi(,ker pač hkrati ko sprašujem kako naj ustanovim društvo in hkrati kako naj grem naprej,glede zgoraj napisanega)nikakor ne gresta skupaj naj ti povem,naj te to ne zmede,saj točn vem kaj pišem..vsak človek pa se znajde na križišču-(zraven že prehojenih poti)ko rabi namig ali nasvet kam naj obrne.Je to narobe?Pa lep pozdrav

mrjerry
09.03.2009, 08:01
Po tem kar si napisala je razvidno, da si s svojim možem zato, ker mu priznavaš status vodje, ki mu je potrebno ugajati, sebe pa vidiš v vlogi podrejenega sledilca. Najprej razmisli, ali ti ta vloga paše ali ne, šele potem se začni ukvarjati z vprašanjem, ali je smiselno, da sta še skupaj.

kristi
09.03.2009, 08:19
Ne ta vloga mi ne ustreza-ampak ne morem mu dopovedati,da do njega ne čutim več kot sem čutila-ne vidim izhoda iz tega začaranega kroga,čeprav mi je vse jasno in vem da ne morem biti z njim ampak vedno znova me prepriča,da naj vztrajava naprej(jaz pa mu popustim čeprav sem zaljubljena v drugega)Ne vem kako naj mu dam dopovedati da nisem več tista ženska ki jo je spoznal-ampak ženska ki ima rada svojo voljo,da bi rada čas zase da o vsem skupaj premislim u miru brez pritiska/duši me z njegovo ljubeznijo,jaz pa rabim zrak da zadiham-mogoče je to res samo momentalno a skoraj sem prepričana da je to dokončno

Babi2
09.03.2009, 09:48
ne vem zakaj bi bilo kaj narobe v moji glavi,če na istem portalu odprem dve isti temi?

Delo centrov za socialno delo (tvoji problemi z očetom tvojega otroka in njegovo partnerko), zakon o nasilju (po več letih bi rada nekoga obtožila nasilja v družini?), brezglavo varanje in naveličanje naslednjega partnerja (novega moža?) po 4 letih zakona, ustanavljanje "anonimnih" društev ... ??? :nonono:

kristi
09.03.2009, 10:12
Vam sploh ne bom odgovarjala rekla pa bom samo to kdo ste vi da bi mi lahko rekli da z mano nekaj ni vredu?In to na podlagi 6tih sporočil-z vami se ne bom spuščala v debato ker očitno slutim kdo ste.....

mrjerry
09.03.2009, 10:21
Ne ta vloga mi ne ustreza-ampak ne morem mu dopovedati,da do njega ne čutim več kot sem čutila-ne vidim izhoda iz tega začaranega kroga,čeprav mi je vse jasno in vem da ne morem biti z njim ampak vedno znova me prepriča,da naj vztrajava naprej(jaz pa mu popustim čeprav sem zaljubljena v drugega)Ne vem kako naj mu dam dopovedati da nisem več tista ženska ki jo je spoznal-ampak ženska ki ima rada svojo voljo,da bi rada čas zase da o vsem skupaj premislim u miru brez pritiska/duši me z njegovo ljubeznijo,jaz pa rabim zrak da zadiham-mogoče je to res samo momentalno a skoraj sem prepričana da je to dokončno

Okej, praviš, da ti vloga ne ustreza, jo pa še vedno igraš. To, da skušaš nekomu na vsak način nekaj dopovedati, on te pa kategorično ne posluša, je znak submisije. Praviš, da si mu že povedala. To bi moralo zadoščati. Če se je on odločil, da tega ne bo šljivil, se je pač tako odločil. Ko si pa njemu posegla v zasebnost, je pa hitro skočil in začel udejanjati svojo avtoriteto. Zaenkrat je situacija takšna, da on v igrah (vsaj teh dveh) izredno hitre prevzame kontrolo - je pa redko iniciator.

Jaz ti predlagam, da začneš razmišljati o tem, kaj vse v tvojem življenju je izražanje tvoje podrejenosti možu. Pri tem te opozarjam, da to nima nujno samih slabosti, lahko da so kje tudi prednosti. Ko boš imela to analizo narejeno in urejeno, boš lahko začela razmišljati o življenju, kjer bosta oba enakopravna. Šele takrat bo čas za pogovor, ker boš videla, kakšne so lahko posledice takšnega pogovora in ali je sploh možno doseči win-win situacijo.

kristi
09.03.2009, 10:54
Hvala ti za tak odgovor-res sem se znašla na križišču in res rabim čas,da o vsem skupaj premislim-rada bi se odločila prav,predvsem zaradi vseh okoliščin.Če mi dovoliš ti bi rada pisala privat,kjer bi ti lahko več napisala..

flir
09.03.2009, 11:34
Kaj naj ti napišem že poleg ostali?:dontknow:Da bo odločitev tvoja kaj boš storila, se pa zavedaj, da se med in mleko hitro poližeta in kaj potem ostane, morda še slabše kot prej (naveličanost....), morda bi pa morala bit nekaj časa (pa ne samo 14 dni) sama, pač obdobje v katerm bi, kot je že omenjeno, razmislila kaj sploh hočeš v končni fazi.Je pa tako, v življenju je vse minljivo, ampak res vse, žal.Mislim, da moraš najprej sama pri sebi razčistiti stvari.Pa še nekaj, ne se igrat s čustvi, ne s svojimi in ne z drugimi, ker to preveč boli.Pa srečno.:)

mrjerry
09.03.2009, 15:03
Hvala ti za tak odgovor-res sem se znašla na križišču in res rabim čas,da o vsem skupaj premislim-rada bi se odločila prav,predvsem zaradi vseh okoliščin.Če mi dovoliš ti bi rada pisala privat,kjer bi ti lahko več napisala..

Lahko, kar napiši

Lencka
09.03.2009, 15:13
upam, da se ti ne bo zdel prenesramen odgovor, ampak vseeno: kar si skuhala, imaš. če ti nekomu ne zaupaš, ali mu kaj pomeniš, in tega ne skušaš izvedet naravnost, ampak z lažjo, potem bi jaz prav tako reagirala kot tvoj ljubček - ne bi se mi zdela vredna moje ljubezni. nekateri pač ne maramo laži, vohunjenja in spletkarjenja. ne glede na tvoje sedanje zatrjevanje... ja, in potem boš spet lagala in vohunila, ker boš vmes pomislila, da ima morda koga bolj rad?
toliko o problemu v tvojem prvem zapisu...

nattka
09.03.2009, 16:39
jaz pa se ne bom opravičila za to, kar bom zapisala ...

kristi, svoje težave si napisala na forum, torej moraš sprejeti različna mnenja... seveda je lažje komunicirati s tistimi, ki te vidijo tako kot sama sebe ... kot žrtev na razpotju ...
a na žalost si le žrtev lastnih prevar, laži in spletk ...

najprej si se poročila z moškim, ki te ljubi in si jasno želi nežnosti s teboj ... a očitno si se za ta korak odločila s nepoštimanim podstrešjem ...
saj če dobro razumem je trajalo le dve leti, ko si padla v posteljo drugemu ...
pa ti tudi to ni bilo dovolj ... še vohunila si za njim ...

in zgodilo se je, da je on spregledal ... nenadoma je namesto prijetne ljubimke videl žensko, ki vara svojega moža in ki poleg vsega še vohlja za njim na nizkoten način ... žensko, ki ni sposobna odkrite komunikacije in ki je njegovo ljubezen gledala skozi lastne prevare ... in ker veš, da tebi ni zaupati, si to prenesla v novo razmerje ...

pravilna pot na tvojem "razpotju" bi bila ... da najprej urediš odnos z možem ... ker zakon ni samo list papirja, ampak skupnost dveh ljudi, ki jasno drug od drugega pričakujeta zvestobo in ljubezen ...

in babi2 ima prav ... najprej moramo poštimati lastno glavo in lastno življenje, da bi bili lahko v oporo drugim ...

in preden nas vprašaš, kdo smo mi ... se vprašaj kdo si ti ...
mislim... tvoji posti povedo o tebi več, kot si si želela ...

ostalih tvojih težav sploh ne bom komentirala ...

kristi
09.03.2009, 17:14
Ne Nattka sej sprejmem vsak komentar babi2 pa sem tako odgovorila,ker je pač sem(sama zase vem)-seveda vem da so različna mnenja in različni komentarji te pa tudi preberem in sprejmem za dobro(nikomur ne zamerim,saj sem vendar dala v javnost moj problem)nikjer nisem napisala ali pa namignila da ne sprejmem vašega mnenja in tudi noben mi ni dal prav kar počnem(niti sama ne)tako da se tega kar si napisala še predobro zavedam-za to kar sem storila ni opravičila,to je jasna zadeva-vprašanje pa je bilo kako naj nadaljujem,kaj naj storim,da bo za vse najboljše...pa še to nič ne zamerim nikomur pa karkoli je napisal...

Dancefreak
09.03.2009, 17:45
Kristi čisto preprosto kmečko ti bom povedal, kjer ni ljubezni(to ne pomeni tisti prvi crush ampak RAD IMETI, kar je res nekaj velikega), zaupanja ter spoštovanja ni partnerstva AMEN.
Če nimaš rada svojega moža idi narazen.
Če si ga zašuštrala pri tvojem ljubimcu in da te ne pogleda več, se ne ukvarjaj z njim in pika.
Vsi so ti rekli in ti bom še jaz, porihtaj se, ne pravim da smo vsi ki ti tu svetujemo super izkušeni. Vendar večina nas tukaj ve, da če ne maraš nekoga ne bodi z njim a ne.
Lahko bi ti filozofiral v nedogled vendar ti že đeri ;)

pa še en majhen nasvet ki ga uporabljam odkar sem prvič padel v zvezo:" nikoli ne zapusti tistega ki ga imaš rad zaradi onega ki ti je všeč"

kristi
09.03.2009, 17:59
Kratko in jedrnato a vendar pošteno-hvala ti-bom skušala slediti vsemu kar ste mi svetovali upam da mi uspe najti pravo pot

pecnikr
09.03.2009, 18:22
No pa še jaz povem v zvezi z tem...edina pomoč tukaj je čas...ti moraš biti nekaj časa sama da ugotoviš in res prisluhneš, prebereš svoje misli kaj si želiš in kje se vidiš...pol šele resnično znaš ceniti tisto kar imaš...pa še nekaj če do nekoga ne čutiš več ničesar pa če tudi si v zakonu idi stran tu ni prihodnosti...sploh ko enkrat skočiš čez plot....adijo....nimaš šans da se popraviš....

legenda
10.03.2009, 08:12
Vsak ima priložnost da se poravi dragi moji. Človek ni gnila jabolka ko se enkrat pokvari da je lahko samo za odpad!
Poravek se imenuje LJUBEZEN, če res ljubiš... je odpuščanje tisto pravo. Če znaš odpuščati, je življenje lahko bistveno manj stresno.
moraam pa priznati da tu nekaj pišem kar verujem, nevem koliko časa bi potreboval druga oseba da zopet veruje...
To je lahko "križeva pot", za oba. ne misliti na to lahko izbriše samo poplno zaupanje v ljubezen drugega...

ciko74
11.03.2009, 18:47
Zdi se mi, da je to ena razvajena bejba, ki ne ve a bi mela moža, lubčaka al kr oba, eden je že spregledu s kako bejbo ma opravka, drugi še pa bo in ji kovčke postavu pred vrata. Ko enkrea varaš boš še večkrat. Pa še to KAR SI SKUHALA BOŠ MOGLA SAMA POJEST.

User
17.03.2009, 15:00
V bistvu niti ne vem kako naj začnem..najbolje da tukaj sem poročena štiri leta,na začetku zakona je bilo vse okej,ljubezen,zaljubljenost,tudi spolnost je bila super,šla sva se razne igrce(res da vedno na mojo pobudo a vendar):blush:,romantiko itd...nato pa pred kakim letom bum nič več ljubezni,naveličanost(z moje strani)izguba želje po njegovem dotiku itd,vsakič ko pač pride do spolnosti ne uživam,ampak se pretvarjam..o tem sem mu tudi povedala,a mi ne verjame..misli da se hecam..se je pa še nekaj vmes zgodilo(kar vem da ni bilo prav a vendar..)zaljubila sem se v drugega,bila sem čustveno-intimno povezana z njim(bilo je mislim čustveno obojestransko)tako lepo kot sem se imela z njim,tako kot sem lahko govorila z njim-kaj takega se mi še nikoli ni zgodilo bila sva res povezana..nato pa sem naredila usodno napako pri njemu-:( preverjala sem z druge cifre koliko mu je do mene(namesto da bi ga to vprašala),tega mi ne more oprostiti da sem mu lagala,pa čeprav sem se mu že velikokrat opravičila-jaz pa imam zlomljeno srce-vztrajam pri možu čeprav ga ne ljubim,čeprav si želim njega nazaj..ne vem kako naprej,kako naj njemu dopovem da ga imam rada,da je bil in je zrak ki ga diham,da se dušim brez njegovih objemov,poljubov,besed?Ne dopusti mi do sebe,jaz pa zaradi tega trpim...hvala za vaše nasvete....
a ni bolš če se pač ločta pa žvita vsak svoj lajf kolkr kermu paše ?

legenda
19.03.2009, 08:39
Zdi se mi, da je to ena razvajena bejba, ki ne ve a bi mela moža, lubčaka al kr oba, eden je že spregledu s kako bejbo ma opravka, drugi še pa bo in ji kovčke postavu pred vrata. Ko enkrea varaš boš še večkrat. Pa še to KAR SI SKUHALA BOŠ MOGLA SAMA POJEST.

Kaj pa oduščanje? Ni rečeno da ko enkrat veraš, da boš nadeljeval s tem...
Ato kar si je skuhala, pa lahko podeli z kom drugim in ta drugi je oseba, ki ga ima rada in on njo.
Ne biti črnogledi, popravit tisto kar se da če je možno. Če ne, potem pa žal, ne gre.

nattka
19.03.2009, 15:59
Kaj pa oduščanje? Ni rečeno da ko enkrat veraš, da boš nadeljeval s tem...
Ato kar si je skuhala, pa lahko podeli z kom drugim in ta drugi je oseba, ki ga ima rada in on njo.
Ne biti črnogledi, popravit tisto kar se da če je možno. Če ne, potem pa žal, ne gre.

v eni temi zagovarjaš zvestobo ... v drugi zagovarjaš prešuštnike ...
pa naj te zdej razume, kdor te more ...

lila5
19.03.2009, 19:44
Če se pa grehi vedno odpustijo.......:dontknow:

legenda
20.03.2009, 07:56
v eni temi zagovarjaš zvestobo ... v drugi zagovarjaš prešuštnike ...
pa naj te zdej razume, kdor te more ...

Ne me razumet slabo Nattka. Zagovarjam zvestobo iz celega svojega bitja, toda poznam zakonski par, ki je to preizkušnjo dal čez.
Žena prevarala...bla-bla-bla.
Mož ji je odpustil, jo ljubi... Nikoli ji ni vrgel na nos pozneje v zakonu, dovolj je bila kazen ker se je spoznal z osebo,ki je skočila čez plot.Tisti ni vedel da je poročena... Danes so prijatelj, tisti se je poročil ima otroke....
Menim da ženska ki je varala, je dovoljna kazen da ga vidi...
Kaj je njeni glavi pa samo Bog ve...
Dejstvo je da se odpusti, V Pismu je Jezus je prešuštnici odpustil, samo ji je povedal ; Pojdi in ne greši več"!

Rusy
20.03.2009, 09:15
Če si je ženska ali pa moški enkrat že varal-a bo tut v prihodnje tko da jst osebno tega ne maram slišat...in ne odobravam...:nonono::mad:

Babi2
20.03.2009, 13:01
V Pismu je Jezus je prešuštnici odpustil, samo ji je povedal ; Pojdi in ne greši več"!

To že, ampak biblija nič ne govori o tem, da ji je odpustil tudi mož ... :d

mrjerry
20.03.2009, 15:11
touche :d

legenda
20.03.2009, 15:14
ja, res je.
Samo poanta je pa tudi da moški, ki je prešuštvoval z njo se niti ne omenja kaj so naredili z njim, samo ženska...
Poanta je v odpuščanju in zapuščanju slabega.
A Rusy pa tak povem eni lahko odpustijo, eni pa ne.
Če sem iskren do samega sebe, sprašujem se če bi jaz znal odpustiti prešuštvo.

Andreea
20.03.2009, 17:02
ja, res je.
Samo poanta je pa tudi da moški, ki je prešuštvoval z njo se niti ne omenja kaj so naredili z njim, samo ženska...


ddd - se gre za krščanstvo, remember?
ženske so itak napol čarovnice in zapeljujejo nič krive moške. nemogoče, da bi bil moški česa kriv :p
.................................................. ..........

kar se pa kristi tiče... mislim... :nonono: v ***u z možem ne uživaš in si mu povedala, da se pretvarjaš, on pa misli, da se hecaš? nekak se ne morem odločit, ali je to komično ali tragično...
1) če si možu povedala, da ne uživaš, najbrž želiš, da bi vedel, da ne uživaš. torej - čemu se (še) pretvarjaš?
2) po domače povedano, mešaš drek, sama varaš in hkrati preverjaš (wtf??) svojega ljubimca, po tem se pa še čudiš, da "ti ne more oprostit" (kaj sploh to pomeni, ne more oprostit, te je ljubimec zapustil ali fizično še vztraja s tabo in je taka p, da ti naprej meče tvoje preverjanje?)
3) nadalje... "kako naj mu dam dopovedati da nisem več tista ženska ki jo je spoznal-ampak ženska ki ima rada svojo voljo"... kakšno "svojo voljo" imaš, če počneš tisto, česar nočeš zato, ker te on v to prepriča?

ko se boš sama pri sebi odločila, kaj RES hočeš, in boš temu tudi sledila, se bodo tvoje težave razrešile same od sebe. dokler pa boš igrala vlogo "žrtve", tudi takrat, ko to nisi, boš pač "zmedena". ker ti tak položaj ustreza, je najbolj enostaven in ne zahteva nobenega napora pri sprejemanju odločitev in prevzemanju odgovornosti za le-te.

mrjerry
20.03.2009, 17:03
Poanta je ravno ta, da je lahko biti pameten, če nisi osebno vpleten.

In ko smo pri odpuščanju, jaz mislim da tukaj ni vprašanje, ali znaš ali ne znaš odpustiti. Preprosto zato, ker je odpuščanje vezano na lastne občutke in čustva. Reči "jaz pa znam odpustiti" v bistvu pomeni reči "jaz pa znam zavestno kontrolirati svoja čustva" - v dobesednem pomenu besede (torej ne da se pretvarjaš, da si dobre volje, če nisi, ampak da si dejansko rečeš "zdajle bom pa dobre volje" in tup - res si dobre volje).

Andreea
20.03.2009, 17:09
mimogrede, še ena fusnota:
pred pol leta sem začela eno avanturo,ki je bila zelooooo lepa-bila je globoka,čustvena,strastna...bila sem še vedno poročena,a sem se kljub temu podala v to,saj mi mož ni nudil tega kar mi je ljubimec...zaupala sva si ogromno stvari,šla sem stran od moža in se mu v celoti predala..sedaj pa tik pred božičem bum...začel je dobivati smse z neznane številke,mene prišla neka deklica na obisk in grozila naj ga pustim na miru,nisem niti slutila ne,da je to moževo maščevanje.....sedaj pa mi noče verjeti da tega jaz nisem storila,da nisem jaz pošiljala in to me boli...da mi ne verjame,kljub temu da sem ga imela rada in se mu predala....
nato ji je "bratranec" njenega moža ukradel geslo in naenkrat številka sporočil ni bila več neznana, ampak njena...

določeni indici :sleepy: kažejo, da je avtorica vseh (večih) sporočil ista oseba.
zdaj bi se pa lahko tale ubožica "kristi", "beatriska", "vrtnica" al karkoli že, odločila, ali je preverjala svojega ljubimca ali ne, ali je zapustila svojega moža ali ne... pa še par drugih stvari.


bulšit :veryevil:

Andreea
20.03.2009, 17:27
Poanta je ravno ta, da je lahko biti pameten, če nisi osebno vpleten.

In ko smo pri odpuščanju, jaz mislim da tukaj ni vprašanje, ali znaš ali ne znaš odpustiti. Preprosto zato, ker je odpuščanje vezano na lastne občutke in čustva. Reči "jaz pa znam odpustiti" v bistvu pomeni reči "jaz pa znam zavestno kontrolirati svoja čustva" - v dobesednem pomenu besede (torej ne da se pretvarjaš, da si dobre volje, če nisi, ampak da si dejansko rečeš "zdajle bom pa dobre volje" in tup - res si dobre volje).
deloma se strinjam - ampak!
če si sposoben odpustiti (to ne pomeni pozabiti), lahko ostaneš skupaj in imaš zdrav odnos.
če nisi sposoben odpustiti, ne moreš ostati v odnosu, s tem, da se ta odnos ne bi sprevrgel v patološkega (v kolikor že prej ni bil patološki).

in če ne moreš odpustiti: ni nujno, da že v naprej veš, ne boš sposoben odpustiti, ampak prej ali slej prideš do točke, ko stvari predelaš, prežvečiš in ko spoznaš, da čez nekaj ne moreš iti. in takrat je (po mojem) bolje, da se razideš.

Irina
21.03.2009, 00:30
V bistvu niti ne vem kako naj začnem..najbolje da tukaj sem poročena štiri leta,na začetku zakona je bilo vse okej,ljubezen,zaljubljenost,tudi spolnost je bila super,šla sva se razne igrce(res da vedno na mojo pobudo a vendar):blush:,romantiko itd...nato pa pred kakim letom bum nič več ljubezni,naveličanost(z moje strani)izguba želje po njegovem dotiku itd,vsakič ko pač pride do spolnosti ne uživam,ampak se pretvarjam..o tem sem mu tudi povedala,a mi ne verjame..misli da se hecam..se je pa še nekaj vmes zgodilo(kar vem da ni bilo prav a vendar..)zaljubila sem se v drugega,bila sem čustveno-intimno povezana z njim(bilo je mislim čustveno obojestransko)tako lepo kot sem se imela z njim,tako kot sem lahko govorila z njim-kaj takega se mi še nikoli ni zgodilo bila sva res povezana..nato pa sem naredila usodno napako pri njemu-:( preverjala sem z druge cifre koliko mu je do mene(namesto da bi ga to vprašala),tega mi ne more oprostiti da sem mu lagala,pa čeprav sem se mu že velikokrat opravičila-jaz pa imam zlomljeno srce-vztrajam pri možu čeprav ga ne ljubim,čeprav si želim njega nazaj..ne vem kako naprej,kako naj njemu dopovem da ga imam rada,da je bil in je zrak ki ga diham,da se dušim brez njegovih objemov,poljubov,besed?Ne dopusti mi do sebe,jaz pa zaradi tega trpim...hvala za vaše nasvete....

Najprej kratko vprašanje, koga pravzaprav varaš? Moža, ljubimca ali samo sebe. Nagibam se k temu, da samo sebe........najbolje bi bilo, da si poiščeš strokovno pomoč.

Kaj pa te sploh zadržuje, da se ne ločiš od moža, ki ti itak nič ne nudi, ali pač?Ekonomsko varnost? Nisi poštena niti do sama sebe, kako boš do drugih? Res bo treba stopiti pred ogledalo in si povedati nekaj neprijetnh resnic.

kristi
21.03.2009, 08:46
mimogrede, še ena fusnota:

nato ji je "bratranec" njenega moža ukradel geslo in naenkrat številka sporočil ni bila več neznana, ampak njena...

določeni indici :sleepy: kažejo, da je avtorica vseh (večih) sporočil ista oseba.
zdaj bi se pa lahko tale ubožica "kristi", "beatriska", "vrtnica" al karkoli že, odločila, ali je preverjala svojega ljubimca ali ne, ali je zapustila svojega moža ali ne... pa še par drugih stvari.


bulšit :veryevil:

Zelo me zanima kje je ta podobna zgodba(mi lahko pošlješ link?)Dejstvo je namreč tako,da sem za nasvet prosila samo tukaj in nikjer drugje,lahko pa si pomislila če si je res podobna da sem jaz ta ista oseba.Po večini forumih sem namreč prijavljena pod nickom Kristi.Da pa ne bo več potrebno komentirati,naj vam povem da je situacija naslednja:upooštevala sem marsikateri nasvet,se z možem pogovorila,mu povedala da sem ga varala in tudi zakaj,o vsem sva se pogovorila in si dala novo priložnost.Sedaj vem kako naprej,vem da moram usmerjati energijo v najin odnos,obnoviti tisto kar sva imela,sicer mal težje ampak se bova potrudila....Hvala vam za dobre in lepe nasvete pa lep pozdrav....

Andreea
21.03.2009, 13:07
Zelo me zanima kje je ta podobna zgodba(mi lahko pošlješ link?)Dejstvo je namreč tako...

dej, dej, ljubica... ne farbat ljudi...
upam, da se zavedaš, da vse kar kilkneš na svojem računalniku, pusti tvoj odtis. stvari se da zelo enostavno preverit - pa sploh ne rabiš bratranca, ki bi zate gesla kradel :d niti ostalih nelegalnih metod in podatkov, ki so samo adminom dostopni...
nikjer nisem rekla, da so bila zgornja sporočila objavljena pod istim nickom.

če ima človek resno željo po resnem partnerstvu, se ne preganja po paritvenih portalih, razkazuje po messengerjih in ob možu ter ljubimcu išče še nove "zasilne izhode" (to je seveda samo moje mnenje). sicer, moram priznat, lepa zgodbica, in verjetno celo pali, ker imajo moški baje en gen, k ijih sili v reševanje žensk, ki so v težavah.

lepo, da so se tvoje težave ravnokar rešile :d obljubim, da ne bomo več komentirali, ker nam ni treba.
pa srečno, miška.
vidiš, da se da s pogovorom vse rešit.

nattka
21.03.2009, 15:28
Zelo me zanima kje je ta podobna zgodba(mi lahko pošlješ link?)Dejstvo je namreč tako,da sem za nasvet prosila samo tukaj in nikjer drugje,lahko pa si pomislila če si je res podobna da sem jaz ta ista oseba.Po večini forumih sem namreč prijavljena pod nickom Kristi.Da pa ne bo več potrebno komentirati,naj vam povem da je situacija naslednja:upooštevala sem marsikateri nasvet,se z možem pogovorila,mu povedala da sem ga varala in tudi zakaj,o vsem sva se pogovorila in si dala novo priložnost.Sedaj vem kako naprej,vem da moram usmerjati energijo v najin odnos,obnoviti tisto kar sva imela,sicer mal težje ampak se bova potrudila....Hvala vam za dobre in lepe nasvete pa lep pozdrav....


meni tale happy end ne potegne ...

Irina
22.03.2009, 00:00
meni tale happy end ne potegne ...

Verjetno ne samo tebi, ampak po zapisu Andreea ji ni preostalo nič drugega, kakor, da jo odkuri drugam.

mrjerry
24.03.2009, 07:54
deloma se strinjam - ampak!
če si sposoben odpustiti (to ne pomeni pozabiti), lahko ostaneš skupaj in imaš zdrav odnos.
če nisi sposoben odpustiti, ne moreš ostati v odnosu, s tem, da se ta odnos ne bi sprevrgel v patološkega (v kolikor že prej ni bil patološki).

in če ne moreš odpustiti: ni nujno, da že v naprej veš, ne boš sposoben odpustiti, ampak prej ali slej prideš do točke, ko stvari predelaš, prežvečiš in ko spoznaš, da čez nekaj ne moreš iti. in takrat je (po mojem) bolje, da se razideš.

Nedvomno, ampak nisem mislil tako. Razmišljal sem, ali lahko nekdo odpusti na komando? Da bi rekel "tole je pa res štala, ampak zdaj bom pa odpustil". Meni so to ne zdi možno.

Andreea
24.03.2009, 08:00
Nedvomno, ampak nisem mislil tako. Razmišljal sem, ali lahko nekdo odpusti na komando? Da bi rekel "tole je pa res štala, ampak zdaj bom pa odpustil". Meni so to ne zdi možno.

V bistvu se čustva da zavestno kontrolirat. :shy:
Ravno tako kot se da zavestno kontrolirat avtonomno živčevje (znanstveno dokazano), čeprav v šolah še vedno učijo, da to ni možno. :d Tudi princip je podoben.

Je pa res, da to uspeva zelo redkim. In tudi tem zelo redkim ne uspeva vedno.

mrjerry
24.03.2009, 08:35
No vidiš, torej govorimo o nečem, kar uspeva le redkim, ki so temu v svoji preteklosti posvetili ogromno časa. Nadalje bo verjetno nekdo, ki je svoji ponotranjenosti posvetil ogromno časa, verjetno redko prišel v situacijo, kjer bi bil osebno prizadet in bi bilo v njej smiselno razpravljati o odpuščanju. Torej smo na istem, kot da o nekem povprečnem Janezu razpravljamo, da sicer lahko teče 9,69 na 100 metrov, ker je nekomu drugemu to že uspelo, je pa še vedno not bloody likely.

Andreea
24.03.2009, 08:47
True. :d
Edino, če znaš kontrolirat čustva ne pomeni, da ne boš takoj na začetku prizadet, jezen, ipd. Piont je v tem, kaj s temi občutji potem narediš.

Ampak, saj v vsakem primeru samo teoretiziramo. ;) Nekako se mi cela tema zdi not bloody likely.

Čeprav se mi zdi, da smo malo skrenili... kdo naj bi že komu odpustil in zakaj? Ljubimec kristi, ker ga je preverjala, mož kristi, ker ga je prevarala, ali kristi sama sebi, ker je prevarala, preverjala in ker ni preverjala...?
anyway... w00t am I saying??

Lencka
24.03.2009, 08:59
andrea, odpusti kristi, ker te je tako zmedla :clown:

Andreea
24.03.2009, 09:36
nemogoče.
js sm zmedena od rojstva.

legenda
02.04.2009, 08:27
ma daj naj bo šlo, na se dat

grofica
02.04.2009, 17:37
upam, da se kristi heca...k 15 let verjetn ni stara, če je že poročena...

legenda
02.04.2009, 21:44
ps. Kristi kako kaj napreduješ?
Smo ti dobro svetovali?

kristi
03.04.2009, 16:26
Po pravici povedano,me je iskreno strah,to objaviti,a silna želja me žene,da to objavim,da povem kaj čutim,kaj mislim....in sprejmem posledice tega pisanja.Naj pa že na začetku povem,da vse kar sem napisala,je zgolj moje mišljenje mogoče pravo ali zmotno-tega ne vem,lahko samo domnevam.Ne bom izgubljala preveč besed,povem sam to,da danes piše prava oseba...Napišem to pa tudi zato,ker vidim da komentarji še kar "padajo"

Tako med pisanjem gledam skozi okno,opazujem vreme,poslušam Erosa Ramazzotia,ter se prepuščam toku misli,ki mi danes skozi možgane rojijo,bežijo neznano kam.
Zunaj je prečudovito sonce,toplo spomladansko-čuti se pozitivno energijo,ki jo vpija mladi brsti,ki je komaj iz zemlje pokukal.Voljo imajo da vpijajo sončno svetlobo,toploto,energijo ki jo jim sonce nudi..Ponuja jo tudi meni,a moja koža je zaprta,neprepustna,kot nebi hotela dihati.Želim si polno živeti,želim si dihati ta prečudoviti spomladanski zrak,a ne morem-čeprav si tega želim,ne morem,ne vpijam energijo,ki jo pomlad ponuja vsemu živemu bitju..Skozi misli,ki jih pišem prihaja v mene energija,ki jo želim deliti,ki jo želim napisati,hočem da spoznate kdo sem,da sem samo človek,ki diha,živi in dela napake...
SEM POMLAD-polna svežih cvetov,ki ostajajo največkrat zaprti-SEM POLETJE-polna vročice v izbruhu čustev ob nepravem času-SEM JESEN-ki v meni pomiri vsa čustva in se umirim-SEM ZIMA-hladna,kot led,a vendar še vedno pod vplivom poletja,ki prevladuje vsem trem letnim časom-skratka sem oseba,ki svoja čustva najraje izlije na papir v obliki pesmi,poezije,zgodbe ali samo kar tako..sem oseba,ki največkrat prizna napake,a na žalost preveč trmasta,da bi pravočasno to storila,kasneje pa grem z glavo skozi zid,a si jo vedno znova razbijem...In si jo „čuham“ dolgo,včasih do konca,včasih pa še dolgo boli.....Med tem „čuhanjem“pa se meni porajajo razna vprašanja...
Sprašujem se čemu je tega bilo treba?Čemu pravijo čas celi rane?Čemu pravijo čas prinese in pokaže svoje?Čemu je potrebno,da človek ne more pozabiti določenih stvari ki jih je doživel ali storil?Čemu se zapiramo pred realnim svetom ali s tem zavarujemo sami sebe pred novo bolečino?Čemu ne dopustimo bolečini,da se izlije kot dež v nevihti,ampak jo zadržujemo v sebi?Zakaj ne kričimo in s tem povemo da nas boli,da nam je žal,da tega nismo hoteli?Zakaj smo ljudje tako neodprti za izlivanje čustev,a hkrati za določene stvari preveč odprti,direktni?Malo melanholično izpada vse skupaj,a tako pač je,ko (vsaj pri meni) čustva privrejo na dan,si postavljamo vprašanja,pa čeravno mogoče vemo odgovore nanje,si jih v krizi življenja in že po storjenih napakah vedno znova in znova postavljamo...Zakaj pa si jih postavljamo?Mogoče zato,da imamo nek izgovor za naše napake?Si mogoče tako očistimo dušo polno zla in izrečenih laži?Je mogoče to del odraščanja,odpuščanja samim sebi ali s tem želimo samo prekriti naše napake?
Mislim,da je vse povezano z našim načinom življenja-če želimo polno,srečno in zadovoljno življenje,bomo pošteni do sebe in drugih,več ali manj bomo dobri,odkritonamerni,razumevajoči itd.,če želimo pol pustolovščine,pol resnosti-bomo prepletali naše niti življenja z resnico in lažmi,in tako preizkušali same sebe koliko smo pripravljeni storiti za majhno dogodivščino ki jo želimo doživeti-lahko bi rekli želimo malo začinjeno življenje-velikokrat pa drži pregovor“laž ima kratke noge“in v večini primerov se ta pregovor uresniči in izpolni...Drugi primer sem jaz,želela sem začinjeno življenje,a dobila sem okusno mineštro in ta se je kasneje spremenila v neokusno enolončnico in to sem si tudi zaslužila priznam.Kako zanimivo,kako se lahko med pisanjem in sproščanjem misli, izpisujejo besede, kar same,kot bi ti jih nekdo narekoval in polagal črke na prste,sploh ti ni treba misliti,samo kasneje prebrati kaj si napisal zaradi napak,da jih lahko popraviš..
Najzanimivejše pa je to dejstvo,da nikoli nisem pisala o sebi,ampak vedno znova bilokateri blog ali temo foruma sem pisala,sem govorila čisto o drugih stvareh,nekaj kar ni bilo tako tesno povezano z mojo osebnostjo z mojim jazom.Danes pa kar pišem in pišem o sebi,kar ne morem nehati-ne vem kaj me je spodbudilo k temu,a vendar očitno deluje blagodejno na mene,saj čutim da sem ponovno lažje zadihala,tako kot želim...Lahko da se sprašujete kaj ji je,naj povem iskreno,da še meni ni jasno,kaj se dogaja z mano..Želim si samo izliti ta čustva na tipkovnici in jih deliti z nekom,pa čeprav z neznanci,tujci,kritiki...Tokrat v mojem pisanju želim biti samo jaz in ne moja senca,ki se velikokrat krade v kotu mojega jaza in skriva za mano.Danes želim biti ena oseba,ne oseba skrita za masko,ki mi je velikokrat pomagala,preživeti,ki mi je velikokrat pomagala vreči stvari preko ramena in živeti naprej..Očitno prihajajoča luna,pozitivno vpliva name in želi da se predstavim taka kot sem,ne pa kot druga oseba-druga oseba ki ni bila poštena do sebe ali drugih,ampak je svojo osebnost,nadarjenost,radoživost,iskrenost,čustve nost skrivala globoko v sebi,zato da se zavaruje pred neznanim,ki jo je čakalo na nadaljevanju neznane poti,ki sem jo imela in jo še imam pred sabo-bilo me je strah pogledati v moj jaz,saj sem vedela,da bom s tem morala sprejeti,svoje posledice-dobre in slabe.Danes pa sem končno dovolila si pogledati vase skozi to pisanje in se vprašati kdo sem sploh jaz,se vprašati zakaj dovolim moji senci,da me tako zapira in ne dopusti da preživim ta strah,in zadiham življenje,ki ga želim v resnici živeti...Živeti želim,odkrito,čustveno in odprto in to da sploh pišem moja čustva,misli je že korak naprej...želim da bi bilo še veliko takih dni,v katerih bom še odkrivala meni kdo sem...
Rada bi nadaljevala z pomladjo-tako kot sem začelo to pisanje...
Tako med pisanjem se mi odvrti Erosova pesem katera besedilo pravi...“ni lepše stvari,kot si ti,ni lepšega kot tebe videti,čutiti,edinstveno kot si,ni lepšega kot ti reči hvala ker obstajaš in si ob meni“Zelo lep refren,mišljen in zapet.Razumeš pa ga lahko kot želiš,odvisno kako globoko se poglobiš v pesem...Meni v tem trenutku to besedilo predstavlja,pozdrav pomladi,saj ta čas je res pravi za ljubezen,lepe sprehode v naravo,dihanje svežega zraka,spoznavanje življenja, ustvarjanje novega ter začeti nekaj čisto na novo,tako kot vsak prvi cvet pomladi,ko se trudi prilesti iz te trde zemlje.....In tako razumem refren,mogoče zmotno a vendar...
Sonce je še na nebu med tem mojim pisanjem,z tem pa nebeška energija,ki nam nudi lepote narave,ki jo največkrat nismo pripravljeni sprejeti...to pa lahko nekako primerjamo z mojo izkušnjo-čeprav se nam mogoče ponuja kaj lepega v življenju,tega nočemo sprejeti, ker nas je strah pred novim,ampak želimo uživati v vsem kar poznamo,v neznanem pa ne...Tako med pisanjem se mi je utrnila,ena od mojih majhnik napak življenja,ki sem jo ponavljala vedno znova ko sem bila nesrečna..
Ste kdaj doživeli,da ste v času pomladi,bili žalostni,zlomljeni,zapuščeni,osamljeni?Se spomnite,kako vam je bilo,ko si videl kak sveže zaljubljen par in si sam od sebe si zašepetal;“kako sta lepa,zaljubljena,zaverovana sama vase,kako se imata lepo“Hkrati kot je to lep občutek,da nekoga vidiš srečnega,hkrati je v tebi malo zavistnosti in se vprašaš „zakaj jaz ne morem biti srečen“.Jaz sem to že doživela in po pravici povedano mi tega danes ni žal,saj sem videvala tako nekaj lepega,česar pa ne vidimo vsak dan...Žal pa mi je moje zavistnosti,ko sem se potiho vprašala“Zakaj jaz nisem zaljubljena srečno,veselo...Zakaj se mi na pot postavljajo zaljubljeni pari,sedaj ko sem ravno na razpotju?Sedaj ko ravno prebolevam bolečino.“
Sedaj se zavedam,kaj je to pomenilo v mojem življenju.Življenje,me je s tem hotelo naučiti,da je treba vsako bolečino,strah premagati s tem,ko resnici gledamo v oči..V največji bolečini mi je življenje pokazalo zaljubljene srečne pare,zato da bi s tem premagala bolečino,trplenje in odšla naprej z dvignjeno glavo,a tega takrat nisem videla,mislila sem,da se usoda igra z mano in hoče da s tem samo živim in,da na to pozabim,želelo pa je samo da o tem spregovorim in na ta način si pomagam..a vendar to vidim šele sedaj ko gledam skozi moje prave oči,vidim,kaj mi je ponujalo,a tega nisem sprejela,zavračala sem,kot nekakšno maščevanje rekoč“ne,ne boš me na ta način pretentalo,ne boš me poteptalo z vsemi kopiti,kar jih imaš,ne bom dopustila,da mi to uniči življenje,zadržala bom v sebi,potlačila čustva,bolečine,a pozabila ne bom.“a ravno ta „moja trma“ mi je spodnesla tla pod nogami...Nisem želela sprejeti bolečin,osamljenost,zlomljenost,ampak sem vse to potlačila v sebi,ravno zaradi tega nisem vedela,kaj pomeni ljubiti,biti ljubljen,saj sem iskala samo to,da nebi bila sama-nisem si dovolila preboleti in si za to vzeti čas,ter tako spoznavati,kaj sploh je kaj...to vem sedaj,takrat pa nisem-iskala sem samo toplo zatočišče,varen pristan,kjer sem se počutila varno...Mojih napak nebi bilo,če bi takrat življenju sledila,ne pa da sem se mu upirala,je že tako da se ti prej ali slej vsa trma v življenju povrne-dobro ali slabo...
A v reali je vedno tako,da se vsak človek uči na lastnih napakah,ki jih naredi.Jaz zase gledano,če pogledam svojih zadnjih deset let,sem verjetno delala napake,ki mi nikoli ne bodo oproščene oziroma bom rabila mogoče nadaljnih dvajset let da si jih popolnoma sama oprostim....Tako čudno je vse skupaj,o vsem tem,kar pišem nikakor ne morem o tem spregovoriti na glas,pa čeravno imam velikokrat v glavi vse preštudirano,kako bom kaj naredila,rekla,a kaj ko naj bi do tega dejstva prišlo,me blokira,sedaj pa ko to tako pišem,kar vrejo besede iz mene,točno tako kot sem si zamišljala.....tako nisem popihala drugam,še sem tu..pa lep pozdrav

biba
04.04.2009, 09:45
V bistvu niti ne vem kako naj začnem..najbolje da tukaj sem poročena štiri leta,na začetku zakona je bilo vse okej,ljubezen,zaljubljenost,tudi spolnost je bila super,šla sva se razne igrce(res da vedno na mojo pobudo a vendar):blush:,romantiko itd...nato pa pred kakim letom bum nič več ljubezni,naveličanost(z moje strani)izguba želje po njegovem dotiku itd,vsakič ko pač pride do spolnosti ne uživam,ampak se pretvarjam..o tem sem mu tudi povedala,a mi ne verjame..misli da se hecam..se je pa še nekaj vmes zgodilo(kar vem da ni bilo prav a vendar..)zaljubila sem se v drugega,bila sem čustveno-intimno povezana z njim(bilo je mislim čustveno obojestransko)tako lepo kot sem se imela z njim,tako kot sem lahko govorila z njim-kaj takega se mi še nikoli ni zgodilo bila sva res povezana..nato pa sem naredila usodno napako pri njemu-:( preverjala sem z druge cifre koliko mu je do mene(namesto da bi ga to vprašala),tega mi ne more oprostiti da sem mu lagala,pa čeprav sem se mu že velikokrat opravičila-jaz pa imam zlomljeno srce-vztrajam pri možu čeprav ga ne ljubim,čeprav si želim njega nazaj..ne vem kako naprej,kako naj njemu dopovem da ga imam rada,da je bil in je zrak ki ga diham,da se dušim brez njegovih objemov,poljubov,besed?Ne dopusti mi do sebe,jaz pa zaradi tega trpim...hvala za vaše nasvete....

..to se ti samo zdi, ker poveličuješ in vedno znova obujaš spomine,..najdi si nek nov hobi, malo prenehaj misliti o tem, na koncu boš pa ugotovila, da si bila smešna s svojimi izpadi ljubezni in, da v bistvu ni vreden tega

vučko stručko
06.05.2009, 18:18
mogoče bo to pomagalo: vsak se rodi sam.živi sam in sam tudi premine. vsi ljudje so samo sopotniki. eni za krajši. drugi za daljši čas. bodite svoja in srečna in pojdite svojo pot- začnite na novo v močni želji. da čimprej srečate sebi najprimernejšega moškega. če nimate dovolj moči za to. se obrnite na strokovno pomoč. vprašajte se, kaj delate narobe in to spremenite pri sebi. razmislite.a ni bolje biti sam. kot pa trpeti?

Lencka
06.05.2009, 19:45
Vsak je sam, ko ostane sam,
zdaj jaz, zdaj ti,
roke časa napletejooooooo
pajčevinasto nebooooo...
Duša je ptič brez kril,
ko življenje se dotakne dna
proti soncu seže ta, ki zna
OSTATI, VSTATI in OBSTATI sam,
ko je sam :approve:

:angel:

snežko
07.05.2009, 11:03
V bistvu se čustva da zavestno kontrolirat. :shy:

.

:) seveda se da - če si spock!