Dlančnik (PDA)

Poglejte polno različico : Kdor verjame, je norec ali pa ekonomist


konsiljere
11.08.2009, 19:51
Z zanimanjem berem pronicljive članke v naših časnikih, o problemih mladine, brezposelni generaciji, brezvestnih menedžerjih, recesiji, novem svetovnem redu in podobnih družbenokritičnih temah. Ampak ne morem si kaj, da na koncu vsakega branja sklenem roke in majam z glavo: "Ja, to je res, ampak to ni to."

Mladina ki non-stop pijančuje, diplomanti in magistri brez službe, ljudje v socialni stiski, na drugi strani pa tajkuni, bogataši, skorumpirani politiki, vse to niso problemi v pravem pomenu besede, temveč samo posledica, simptomi veliko večje bolezni. "Noben znak zdravja ni to, da smo dobro prilagojeni popolnoma bolni družbi" -Krishnamurti, filozof.

Spet en, ki se dela pametnega boste porekli. Etiketa, ki mi jo boste prilepili konec koncev nima pomena, če boste le začeli raziskovati kar sem začel raziskovati tudi sam:

"Dobro je, da ljudstvo ne pozna bančnega in monetarnega sistema, kajti če bi ga, bi se zgodila revolucija še pred naslednjim jutrom." -Henry Ford.

Bankirji na tako preprost način ustvarijo "denar" iz zraka, da se razum dobesedno upira da bi temu verjel. (Citat, John Kenneth, ekonomist.) In potem nam ga posojajo, nakar jim ga moramo vrniti z obrestmi. Pred davnimi časi je en od papežev tovrstno "poslovanje" prepovedal ("usury"). "Denar" sploh ni prava beseda, prava beseda je "dolg". Ko imam v roki bankovec, to pomeni dolg, ki ga mora država odplačati, ker si je ta bankovec sposodila od privatnih centralnih bank. Dolg, ne denar. Vsak cent si je nekdo izposodil od njih in jim ga mora odplačati z obrestmi. Bivši predsednik Abraham Lincoln je rekel, da bi morala vlada neposredno ustvarjati denar, brez privatnih centralnih bank in bi tako davkoplačevalcem prihranila neverjetne vsote obresti, ki jih moramo sedaj plačevati. Tako bi denar postal sluga in ne gospodar človeštva. Še enega bivšega predsednika so na koncu imenovali Andrew "I killed the Bank" Jackson, po njegovi izjavi, ko so ga vprašali kaj je bil največji dosežek v njegovem mandatu, ki ga je v pretežni meri posvetil boju z njihovo federalno banko (Zvezno rezervo).

Da o skritem davku na človeka, ki podčrta naše dejansko suženjstvo in ga plačujemo vse življenje, inflaciji, sploh ne izgubljam besed, saj je denarja vedno več, ker ga banke stalno ustvarjajo iz zraka. Ko grem v banko po kredit, banka na osnovi moje podpisane zaveze, da bom kredit odplačal (Z OBRESTMI) iz zraka ustvari znesek kredita in ga vtipka na moj račun! Hokus pokus, nov denar! To, da banke posojajo svoj denar so le zgodbice za lahkoverne naivneže.

In od kje pride denar s katerim poplačati vse te obresti, če se denar ustvarja na tak način, da ga je potrebno vedno vračati z obrestmi? Od nikoder! In to je poanta sistema, saj je bankrot dobesedno vdelan v sistem sam! Na tak način si bankirji prigrabijo še fizične dobrine bankrotiranih (avtomobile, hiše, posestva).

Tudi to, da je inflacija posledica višanja cen so zgodbice. Inflacija je posledica nenehnega večanja količine denarja v obtoku, kar ima zopet za posledico vedno nižjo kupno moč tega denarja ali z drugo besedo: inflacija. (Citat, Ron Paul, am. član Kongresa. Poslanec Paul tudi pravi, da večina am. poslancev enostavno ne ve kako funkcionira monetarni sistem, kar je dobesedno strašljivo.) Citat, ki kratko in jedrnato pove, da takšna situacija ne more trajati neskončno dolgo: "Kdorkoli verjame, da se v omejenem svetu eksponentna rast lahko nadaljuje v nedogled je ali norec ali pa ekonomist." -Kenneth Boulding, ekonomist.

"Vsa zbeganost, zmeda in gorje v Ameriki ne izvirajo iz želje po časti in vrlini ampak iz preproste nevednosti glede narave denarja, kredita (posojanja) in obtoka (denarja)." -John Adams, eden od očetov ameriškega naroda in 2. predsednik ZDA.

Popolnoma smo odvisni od bankirjev, dokler oni "muzicirajo" bomo vsi lepo plesali, a če glasba obmolkne... Najprej je treba njih naučiti kozjih molitvic. Oni bodo "denar" ustvarjali iz zraka, mi se bomo pa dobesedno ubijali, da bi nam ga posodili in še vračali naj bi jim ga z obrestmi! To je največja prevara v zgodovini vsega človeštva! "Iskreno verjamem, da so bančne ustanove bolj nevarne za naše svoboščine kot cele vojske. Zmožnost izdajanja (denarja) bi bilo potrebno vzeti bankam in jo vrniti ljudstvu, kateremu tudi pripada." -Thomas Jefferson.

(Veliko število skupnosti po celem svetu je že začelo izdajati lasten denar, npr. "Berkshares" v ZDA, "Salt Spring Dollars" v Kanadi,"Lewes Pound" v Veliki Britaniji, "SCEC" v Italiji, razni "LETS" sistemi, itd.)

Z vso ponižnostjo in spoštovanjem bi vam rad priporočil, da pod vaš skrbni drobnogled vzamete dokumentarce "The Money Masters" (1996), "Money as Debt" (2006) in "Fiat Empire" (2007) ter knjigo "The Creature from Jekyll Island" (G. Edward Griffin, 1994). Na voljo je tudi veliko pisem, ki so si jih izmenjali očetje Združenih držav Amerike v katerih opisujejo probleme z monetarnim sistemom. V poštev pride tudi dokumentarni film "Zeitgeist II: Addendum, Part I" (2008).

V upanju, da bo moje pisanje naletelo na ušesa brez predsodkov vas z vso obzirnostjo lepo pozdravljam in vam želim čim več miru in dobrega!

maajde
11.08.2009, 20:09
Potem pa ti toplo priporočam knjigo Generacija Zlato ali pa Zarota srebra. Tam ti pisatelj zelo podrobno razloži kako nam centralne banke kradejo naše težko prisluženo imetje. Ampak če misliš, da banke vodijo svet si v gladki zmoti. Banke so le v službi Vatikana. Vse poti vodijo v Rim.

konsiljere
11.08.2009, 20:59
Trdno sem prepričan , da bankirji vodijo svet , bom pa pogledal ti knjigi .

maajde
13.08.2009, 03:43
Liberalec še dolgoletni guverner centralne banke (FED), Alan Greenspan je rekel da je kovina edina stvar s katero se zaščitimo proti inflaciji. Tudi razloži vse skupaj. Članek je napisal še preden je postal guverner in še danes se strinja z vsem napisanim. Drugače pa najboljša investicija v času krize, vojn so kmetijski pridelki.

maajde
13.08.2009, 04:09
Mislim da bi ti bil ta članek bolj všeč:

Ukradena blaginja (1/IV) - Manija zadolžene rasti
admin, četrtek, 2. april 2009
Bojan Radej *

Gospodarska rast ni več pomembna kot vir blaginje, ampak služi le še širjenju osnove piramide, kar je pogoj, da se ne zruši vase. Pomembna je, ker ustvarja zaveso, ki prikriva pretakanje bogastev z dna na vrh piramide. Ena od možnosti za zajezitev uničevalne gospodarske rasti je denarna reforma in z njo uvedba ‘lokalnega denarja’ kot dopolnilne valute, ki služi predvsem lokalnemu gospodarstvu, in je družbeno prispevna. Vendar to ne bo lahko, saj, kot pravi David Weston, oxfordski kritik sedanje ureditve, pri denarnih stvareh ljudje še vedno verjamejo, da je Zemlja ploščata.


Profesor Paul Krugman z univerze Princeton in odmevni kolumnist New York Timesa, ki je za svoja dognanja pri analizi tržnih ciklov leta 2008 prejel nagrado Nobelovega sklada za ekonomijo, trdi, da je sedanji koncept gospodarske rasti, zasnovan na dolgu in zamišljen kot piramidna struktura, nevzdržen. Posojila so postala kamen okoli vratu človeštva, čeprav so v osnovi potrebna zgolj kot sredstvo za ustvarjanje obratnega kapitala v podjetjih za premostitev časa, ki preteče med proizvodnjo in prodajo. Gospodarstva si pomagajo z dolgom od začetka industrijske revolucije, sicer hitro širjenje njihovih poslov ne bi bilo izvedljivo.

V post-industrijski dobi so se razmerja med gospodarsko rastjo in dolgom povsem spremenila. Dolg ni več le pripomoček podjetjem za financiranje njihove rasti, ampak je sam postal blago, posojilna industrija pa je prevladala nad večino drugih gospodarskih in negospodarskih vej. Čeprav so finance donosna dejavnost, pa ne proizvajajo ničesar in nič ne prispevajo k obči blaginji, saj se pogosto izognejo celo plačilu davkov, kot ugotavlja Ellen Brown. In to še ni vse, saj se dobiček proizvodne oz. ne-finančne ekonomije, ki nas preskrbuje z uporabnimi dobrinami in storitvami, vse težje vrača v proizvodnjo uporabnih stvari. Zaradi obetov višjih zaslužkov namreč odteka v virtualni svet globalnih financ, kjer je osvobojen družbenih spon, sledi lastnim špekulativnim nagonom ter služi le še samemu sebi.

Kaj je sekuritizacija

V anglosaškem svetu je gospodarska rast od druge svetovne vojne naprej samo pol tako hitra kot rast posojil, je v komentarju decembra napisal nekdanji analitik ameriške vlade Richard Cook. Materialni napredek poganjajo procesi, ki jih je ustvarilo splošno pretvarjanje vsakovrstnega stvarnega premoženja v vrednostne papirje, s katerimi se lahko trguje oz. t.i. sekuritizacija; angleško securitisation).

Njeni začetki segajo v pozna sedemdeseta leta. Gre za sofisticiran izvedeni vir poslovnega financiranja, ki ga bomo spoznali na primeru. Banka X daje posojilo desetim osebam, vsaki denimo v enaki višini, ki jih posojilojemalci uporabijo za nakup stanovanj. Banka je torej svoj kapital vložila v nakup desetih stanovanj svojih strank v upanju, da ji bodo kupci odplačali celoten dolg, da bo lahko ustvarila dobiček. Zato ker obstaja določena verjetnost neplačila, je vsem posojilojemalcem zaračunala pribitek k obrestim. Banka lahko počaka nekaj desetletij do konca odplačilne dobe, da se posel zaključi. Lahko pa svoja sredstva takoj proda po nekoliko nižji ceni, ki ji še nudijo majhen zaslužek, in se loti novih izzivov. Prodala bi lahko vsako posojilno pogodbo posebej, vendar je ukvarjanje z majhnimi zneski velikim finančnim trgovcem ovira. S stališča banke X teh deset posojil pomeni deset različnih vrst sredstev, ker so vsakič dejavniki tveganja drugačni. Zato najprej vseh deset posojil zavije v en finančni paket, ga nato razdeli na veliko enakih vrednostnih papirjev (t.i. securities) in potem le te proda različnim naložbenikom, ki s tem vsi pridobijo isto v pogledu finančne donosnosti in tveganj zaradi morebitnih neodplačil posojil (banka od sekuritizacije naprej deluje le še kot računovodski servis). Posledica sekuritizacije je, da banke pridejo hitreje nazaj do denarja, investitorji (večinoma špekulanti) pa pridobijo vrednostne papirje, ki so sicer tvegani, vendar je tveganje na vse kupce porazdeljeno enakomerno.

Finančna ‘inovativnost’ je šla že tako daleč, da je danes mogoče kot prvovrstne oz. nizko tvegane izdajati vrednostne papirje na dolg zelo nezanesljivih dolžnikov. Za nakup teh papirjev se kupci zadolžijo, ker upajo, da se bo dolg sam odplačal z rastjo dobičkov, ki poteka, dokler papirji privabljajo vedno nove kupce. To je princip piramidnih finančnih sistemov, ki so v zadnjem desetletju kot velika inovacija svetovnih financ postale zakonita industrija. V tem času se je skokovito povečal delež gospodarske rasti, ki jo prispeva finančna industrija, ki npr. v ZDA dosega že dve petini celotne rasti.

Gospodarski svet in predvsem svet naložb je postal velikanska igralnica, v kateri vloge niso omejene z obsegom stvarnih dobičkov, ampak le od dostopnosti posojil. Že leta 1986 je Svetovna banka ocenila, da so denarne transakcije na svetovni ravni od 15 do 20-krat večje, kot je to potrebno za financiranje svetovne trgovine. Današnja ocena je, da sta samo še 2% transakcij na svetovni ravni povezana z resničnimi transakcijami, upravičenimi s trgovino, vlaganjem za pridobitev dobrin in turizmom, preostalih 98% pa je popolnoma špekulativnih. To je svet, v katerem odločajo špekulanti, države pa gledajo proč.

Nedolžna nežnost nevidne roke

V središču problema so obresti. Monetaristični ekonomski red s pomočjo obrestne mere ustvarja umetno pomanjkanje in sadove gospodarske rasti od večine prebivalstva odteguje in jih koncentrira pri najbogatejših. Decembra lani je Nobelov nagrajenec za ekonomijo Joseph Stieglitz v nemškem Spieglu zapisal, da premoč pride najbolj do izraza, ko temeljne ekonomske odločitve preidejo v roke monetaristov t.im. ‘fundamentalistične ekonomske šole’, zbrane okrog nobelovca za ekonomijo iz l. 1976, že dobri 2 leti pokojnega Miltona Friedmana. Gre za centralne bančnike, ki verjamejo, da je z dviganjem in spuščanjem obrestnih mer mogoče uravnavati svet. Obrestovanje je povsem ekskluziven in selektiven ekonomski vzvod. V uporabi ni za nobeno drugo ekonomsko bogastvo, razen za tista, ki so namenjena kovanju denarnih dobičkov. S tem so obresti podelile premoč dobičkonosnih nad neobrestovanimi nacionalnimi bogastvi. Premoč postane najbolj očitna, ko ekonomska oblast preide v roke monetaristov.

Denar je postal tako močan, da si je izvolil četrto vejo oblasti centralnih bančnikov, ki deluje neodvisno od ljudi in izvoljenih politikov, je že pred 3 leti ugotavljal direktor Ameriškega inštituta za monetarizem Stephen Zarlenga. In bančniki vladajo s jekleno roko: Richard Cook v omenjenem komentarju izpred dveh mesecev navaja, da je francoski bančnik Michel Camdessus, od 1987 do 2000 izvršni direktor Mednarodnega denarnega sklada, stečajnega upravitelja bankrotiranih držav, priznal, da je bil v času svojega službovanja za uresničitev monetarističnega modela makroekonomskega delovanja držav pripravljen ‘žrtvovati generacijo’. Pod totalitarno oblastjo monetaristov se nevidna roka trga pokaže le še kot nedolžna nežnost.

Povezava med gospodarsko rastjo, ki jo ženejo s posojili pitane finančne špekulacije in eko-socialno nevzdržnostjo te rasti, je neposredna. Cena kapitala, ki jo plačajo v produkciji, je postala ena glavnih stroškovnih postavk. Zato s povečanjem produktivnosti dela ustvarjeno obilje dobrin in storitev ne more prinesti blaginje in kakovostnega življenja ampak le “revščino sredi obilja”. Večina prebivalstva namreč zgolj plačuje prevaljene stroške obresti, ne prejme pa nagrade za rast finančnega kapitala. Margrit Kennedy, nemška publicistka in aktivistka s področja alternativnih denarnih sistemov, navede naslednjo šokantno oceno: »Vsesplošno prepričanje je, da plačujemo obresti le, če si denar sposodimo, in da si, če nočemo plačevati obresti, denarja pač ne sposojamo. V resnici pa so obresti vključene v vsako ceno, ki jo plačamo. Obresti na kapital v povprečju dodajo 30 - 50% na cene našega blaga in storitev. Če bi odpravili obresti in jih nadomestili z nekim drugim mehanizmom, ki bi spodbujal kroženje denarja, bi nas večina postala bodisi dvakrat premožnejša ali pa bi za ohranitev enakega življenjskega standarda morali delati le pol toliko, kot delamo zdaj«. Prevod njene knjige o alternativnem denarju iz 1995 bo z naslovom Pravičen denar - pravičen svet. Kako ustvariti sredstvo menjave, ki bi delovalo za vse in varovalo planet, kmalu izšel pri nas.

konsiljere
13.08.2009, 11:37
Problem je tudi naš denar-papir, znesek na njemu pomeni samo to koliko nam je država dolžna -dolg . Se pravi ,da mi naš dolg odplačujemo z dolgom.
Ko pogledamo naš papir se moramo vprašati 1. evro česa stoji za njim ?

Liberalec
13.08.2009, 18:03
Problem je tudi naš denar-papir, znesek na njemu pomeni samo to koliko nam je država dolžna -dolg . Se pravi ,da mi naš dolg odplačujemo z dolgom.
Ko pogledamo naš papir se moramo vprašati 1. evro česa stoji za njim ?

Zakaj bi moralo karkoli stati za njim? Si ti še en tržnik zlata in bi rad služil od provizij?

PRavilno vprašanje je, kaj lahko kupim za 1 EUR.....

maajde
14.08.2009, 03:48
Se strinjam Liberalec, potem bi moral še dodati koliko bo bom dobil za en evro če ga danes zaslužim čez 20 let.

konsiljere
14.08.2009, 11:45
Liberalec , nimaš prav !
Jaz nebi rad služil provizij ampak bi želel ,da je moj denar kaj več kot samo papir ! In kot je rekel Maajde kaj bo z njim čez 20 let.
Naš denar ima vrednost samo zato, ker mi verjamemo ,da je nekaj vreden a v resnici je samo navaden papir!

Liberalec
14.08.2009, 18:18
Se strinjam Liberalec, potem bi moral še dodati koliko bo bom dobil za en evro če ga danes zaslužim čez 20 let.

To vprašanje definitivno ni na mestu, ker ti tudi če ne boš službe menjal in ne boš napredoval, ne boš imel čez 20 let enake plače kot jo imaš danes.

Namreč, kolektivne pogodbe so take, da se plače usklajuje tako z inflacijo, kot ponekod tudi s prouktivnostjo v zasebnem sektorju.

Poleg tega se tudi pokojnine usklajujejo z inflacijo in včasih tudi s produktivnostjo.

Tako da, relevantno vprašanje bi bilo, koliko dobrin boš lahko čez 20 let kupil s povprečno plačo, ali minimalno plačo ali plačo trgovke ali s plačo....

Liberalec
14.08.2009, 18:22
Liberalec , nimaš prav !
Jaz nebi rad služil provizij ampak bi želel ,da je moj denar kaj več kot samo papir ! In kot je rekel Maajde kaj bo z njim čez 20 let.
Naš denar ima vrednost samo zato, ker mi verjamemo ,da je nekaj vreden a v resnici je samo navaden papir!

No glej, bankovec ni ničvreden pa če še bolj pljuvaš po njemu. Če boš šel z bankvocem za 100 EUR v trgovino boš pač lahko nakupil določeno količino dobrin. Tudi če bo ta bankovec za 100 EUR 100% krit z zaltom boš lahko šel v trgovino in boš kupil določeno količino dobrin.

Pa da ne boš mislil, da če bi imeli denar krit z zaltom, da ne bi bilo infalcije. Če bi količina zlata v obtoku prehitevala rast gospodarstva bi bili ravno tako deležni inflacije. In šeen problem je. Tehnološko najbolj razvite države z močno zunanjo trgovino bi s časoma nakupičile velike količine zlata in v teh državah bi postopoma vrednost zlata strmo padala. Ko bi vrednost občutno padla, bi v njih začele kupovat revnejše države in zgodba bi se ponovila. Torej, gospodarski cikli bi bil ravno tako prisotni, le sistem bi bil bolj rigiden in dolgoročna gospodarska rast bi bila posledično počasnejša.

Tko da, ne vidim nekih močnih argumentov za zlati standard.

konsiljere
15.08.2009, 17:53
Inflacija ne ? Liberalec !
Saj vemo kaj je inflacija a, ne ?
Rad bi samo vedel ,kaj stoji za našim denarjem 1 euro česa ??????????????
Se še spomniš inflacije v jugi ko je bil dinar samo sveže tiskan papir .

maajde
15.08.2009, 22:04
To vprašanje definitivno ni na mestu, ker ti tudi če ne boš službe menjal in ne boš napredoval, ne boš imel čez 20 let enake plače kot jo imaš danes.

Namreč, kolektivne pogodbe so take, da se plače usklajuje tako z inflacijo, kot ponekod tudi s prouktivnostjo v zasebnem sektorju.

Poleg tega se tudi pokojnine usklajujejo z inflacijo in včasih tudi s produktivnostjo.

Tako da, relevantno vprašanje bi bilo, koliko dobrin boš lahko čez 20 let kupil s povprečno plačo, ali minimalno plačo ali plačo trgovke ali s plačo....

Povedal sem ti da se z inflacijo s strani vlade in CB manipulira, za en evro bom čez 20 let dobil skoraj nič, je pa res da nam OD ne bo ostal isti.

Koliko dobrin bo večina kupila čez 20 let s povprečno plačo je odgovor sila enostaven. Večina veliko manj kot danes.

konsiljere
16.08.2009, 14:14
Liberalec pravilno si ugotovil!
Gospodarska rast bi bila počasnejša , ne bi bilo kreditov iz nič , ne bi bilo take inflacije ,ludje bi lahko varčevali za starost, prvo bi privarčeval potem kupil ne pa tako kot zdaj samo gledamo kdo nam bo dal kredit ,ko pa ga ne moreš odplačat pa joj !
Kar se tiče zlata je tu zdaj en problem ni ga toliko kot je sedaj dolga !! povej mi ali imaš v rokah raje denar ,ki nekaj stoji za njim ali pa brezvredan papir ,ki ima vrednost samo zato , ker mi verjamemo oz. verjameš, da nekaj velja.
To ,da je v obtoku denar ustvarjen iz nič prinaša še sledeče težave:
-draga in nečinkovita državna administracija
- policijski zakoni
-monopolizem
-nadzor države nad mediji
-indoktrinirano šolstvo
-inflacijo ,korupcijo ,kriminal.........

Liberalec
16.08.2009, 18:00
Povedal sem ti da se z inflacijo s strani vlade in CB manipulira, za en evro bom čez 20 let dobil skoraj nič, je pa res da nam OD ne bo ostal isti.

Koliko dobrin bo večina kupila čez 20 let s povprečno plačo je odgovor sila enostaven. Večina veliko manj kot danes.

Ja, ti si mi povedal da CB manipulirajo z inflacijo in jaz verjamem anonimnemu forumašu in citatom iz knjig, ki jih prodajajo pri amweyu...

Pa od kje ti ta dogovor? Ga je lepo zapisati, kajne? Se lepo sliši in ga je lepo ponavljati v eminentni družbi kvazi intelektualnih levičarjev. Ampak še vedno ne neargumentiran in izmišljen. (Kar nep omeni, da se to ne more zgoditi, vendar to trditi je trenutno norost).

Mislim, da se je število povprečnih plač, potrebnih za nakup avtomobila srednjega razreda v zadnjih 20 letih skorajda prepolovilo. Zato res ne vem, od kje ti tak pesimizem. Ampak dobro, ugibaš lahko kaj bo čez dve leti, čeprav trenutni denarni sistem, trenutne izkušnje in trenutne socialne politike (usklajevanje plač, pokojnin) govorijo proti temu razmišljanju.

Liberalec
16.08.2009, 18:05
Inflacija ne ? Liberalec !
Saj vemo kaj je inflacija a, ne ?
Rad bi samo vedel ,kaj stoji za našim denarjem 1 euro česa ??????????????
Se še spomniš inflacije v jugi ko je bil dinar samo sveže tiskan papir .

Tudi v zlatem standardu so poznali inflacijo. Če je količina zlata v dnearnem sistemu rasla hitreje od produktivnosti se je pojavila inflacija.

Inflacija v jugi pa je bila posledica Markovičevega konvertibilnega dinarja in tisti printanje takrat ni v ničemer podobno trenutnemu printanju (zaenkrat, kako bo pa čez polleta bomo pa videli).

Šeenkrat, zakaj mora kaj stati za denarjem? Tudi če je vojna ti zlat denar ne bo kaj dosti pomagal, ker ga ne moreš jesti. Tudi vrednost zlata je bolj ali manj domena človeštva, da človeško hotenje po zlatu presega količino zlata in popolnoma enako je pri denarju.

Torej....še vedno ne vem v čem vidiš tako fenomenalne prednosti zlatega denarja pred navadnim papirnatim denarjem?

Liberalec
16.08.2009, 18:18
Liberalec pravilno si ugotovil!

Nisem ugotovil, to sem vedel:approve:.

Gospodarska rast bi bila počasnejša ,

Res je in jaz si tega v bistvu ne želim. Rad imam novosti pri računalnikih, telefonih, avtomobilih,....

ne bi bilo kreditov iz nič ,

In mlad par, ki se je spoznal pri 20 letih bi šparal za svoje stanovanje do 45 leta, do takrat pa bi z majhnim otročkom šotoril v kartonasti škatli pod mostom....mega res.


ne bi bilo take inflacije ,

To sva že 2x ugotovila, da ni res. Lahko ti še tretjič ponovim, da povsod, kjer rast denarja presega produktivnost se pojavi inflacija, tudi v zlatem standardu.

ludje bi lahko varčevali za starost,

Tudi sedaj lahko varčujejo za starost v vrsti naložbenih produktov.

Vezane vloge, obvezniški skladi, pokojninski skladi, kombinirani skladi, delniški skladi, nepremičnine.... Če se bojiš le inflacije pa lahko inflation protected bonde kupiš...pa si rešen (sam treba se je pozanimati o teh zadevah in tudi kaj prebrati....)

prvo bi privarčeval potem kupil ne pa tako kot zdaj samo gledamo kdo nam bo dal kredit ,ko pa ga ne moreš odplačat pa joj !

Da vzameš kredit, ko vnaprej veš, da ga ne boš mogle odplačati in potem kriviš sistem kako je krivičen ja pa malo bolano no....

Kar se tiče zlata je tu zdaj en problem ni ga toliko kot je sedaj dolga !! povej mi ali imaš v rokah raje denar ,ki nekaj stoji za njim ali pa brezvredan papir ,ki ima vrednost samo zato , ker mi verjamemo oz. verjameš, da nekaj velja.

Hm...kaj pa lahko počneš z zaltom? Za industrijo ni ne vem kako uporaben oziroma ga je preveč glede na porabo, jesti ga ne moreš, nakita ne moreš neomejeno imeti...torej je tudi vrednost zlata podobnega izvora kot vrednost trenutnega denarja....PR institucije, ki vodi monetarno politiko...

To ,da je v obtoku denar ustvarjen iz nič prinaša še sledeče težave:
-draga in nečinkovita državna administracija

:) A to je pa venček zmagovitih? V zlatem standardu te administracije ne bi bilo? Denarni sistem bi bil samoumeven in vrednost zlata bi bila fiknsa ali kako? Z mednarodono menjavo se količina zlata v posamezni dežavi ne bi spreminjala? :):):):):):) Kje si to pobral?

- policijski zakoni

:rolling::rolling::rolling: Ja, zlato bi nosil v denarnici ko bi šel po kruh in nihče ne bi pomislil na krajo zlata zato tudi zakonov ne bi bilo treba....pa zakaj si napisal policijski zakoni? Zakonov se ne izmišljuje policija? :rolling:

-monopolizem

Kovnica zlata pri zlatem standardu je bila pa popolna konkurenca al kako?

-nadzor države nad mediji

:rolling: A to je zaradi inflacije ali zaradi trenutne denarne ureditve? Mal si zmedeno to napisal...

-indoktrinirano šolstvo
-inflacijo ,korupcijo ,kriminal.........

To malo spominja na mešanje hrušk, jabolj in pa češpelj....na kompot torej...

Btw: mi lahko prosim izdaš vir teh pripovedk?

konsiljere
16.08.2009, 21:18
Liberalec zelo sva si na različnih bregovih!
Res ne vem zakaj ne bi bilo novosti pri počasnejši g. rasti.Kaj se bi zgodilo z mladim parom če ne bo mogel vračati kredita verjetno zopet šotorenje !
Videli smo kaj se zgodi z "naložbenimi produkti" v gospodarski krizi. Veliko ljudi vzame kredit in se z njim opeče nebi se upal zanje trditi , da so bolani je pa sistem , ki kar podarja kredite malo b......... Zlato ali kaj podobnega je vseeno boljše od navadnega papirja kaj boš z njim -kuril? Državna administracija bi bila manjša in učinkovitejša ostalo pa ti nakladaš v tri dni. Večina ve kaj pomeni termin "policijski zakoni" verjemi niso namenjeni čuvanju naših denarnic in policija jih samo izvaja. Državna podjetja imajo monopol nad najpomembnejšimi gospodarskimi panogami v transportu ,telekumunikacijah,medijih............
Kadar mački stopim na rep pa je kompot a ne? Vir ? Malo poglej naokoli pa boš videl če seveda boš hotel videti .

maajde
17.08.2009, 06:53
Ja, ti si mi povedal da CB manipulirajo z inflacijo in jaz verjamem anonimnemu forumašu in citatom iz knjig, ki jih prodajajo pri amweyu...

Pa od kje ti ta dogovor? Ga je lepo zapisati, kajne? Se lepo sliši in ga je lepo ponavljati v eminentni družbi kvazi intelektualnih levičarjev. Ampak še vedno ne neargumentiran in izmišljen. (Kar nep omeni, da se to ne more zgoditi, vendar to trditi je trenutno norost).

Mislim, da se je število povprečnih plač, potrebnih za nakup avtomobila srednjega razreda v zadnjih 20 letih skorajda prepolovilo. Zato res ne vem, od kje ti tak pesimizem. Ampak dobro, ugibaš lahko kaj bo čez dve leti, čeprav trenutni denarni sistem, trenutne izkušnje in trenutne socialne politike (usklajevanje plač, pokojnin) govorijo proti temu razmišljanju.

Potem ti verjameš Vladi in njenim strokovnim službam? Zadnji primer je izračunavanje cen goriva. Ne bom naprej komentiral.

Da, da avtomobili so resničo cenejši, tudi televizorji, pa računalniki. Maldivi itd. Kaj pa je dražje? Aja stanovanja, ki si jih ne moremo privoščiti, stroški vzdrževanja le teeh najemnine, vrtci, da ne govorim o osnovni človeški potrebi HRANI.

Liberalec
17.08.2009, 17:29
Potem ti verjameš Vladi in njenim strokovnim službam? Zadnji primer je izračunavanje cen goriva. Ne bom naprej komentiral.

Da, da avtomobili so resničo cenejši, tudi televizorji, pa računalniki. Maldivi itd. Kaj pa je dražje? Aja stanovanja, ki si jih ne moremo privoščiti, stroški vzdrževanja le teeh najemnine, vrtci, da ne govorim o osnovni človeški potrebi HRANI.

Zakaj ne boš naprej argumentiral? Sedaj ko se kaže, da tvoja teorija poka po šivih pa res ne smeš prenehati. Kaj je z izračunavanjem cen goriva? Leva vlada nabija trošerine v višave. O tem sem že pisal in sem hkrati tudi opozoril, da je trenutno cena derivatov v Sloveniji enaka ceni, ko je bila surova nafta 148 USD, trenutno pa je le 66 USD....

Glede stanovanj....na trgu stanovanj je trenutno res anomalija, ki je posledica tako zavlačevanja spremembe prostorskih aktov kot tudi neinteres uvedbe davka na nepremičnine. Kljub temu so se stanovanja začela ceniti, v letošnjem letu so se tako v LJ pocenila že za 16 %.

Zanimivo je tudi, da so odkupne cene poljskih pridelkov v Sloveniji enake ali nižje kot v Evropi, hrana pri nas je pa v splošnem celo nekaj dražja....torej zopet služijo predelovalci in trgovci, ki so zbrani v katerem forumu?

Skratka, moj point je, da so cene, nak atere vpliva naša vlada previsoke (hrana in nepremičnine), medtem ko so cene, na katere vpliva predvsem tuja konkurenca iz leta v leto nižje, kar je posledica tako globalizacije, kot nezmožnost kontrole cen s strani naših nesposobnih vlad. Denarni sistem kot tak in inflacija pa pri tem res ne igrata vloge....

Liberalec
17.08.2009, 17:42
Liberalec zelo sva si na različnih bregovih!
Res ne vem zakaj ne bi bilo novosti pri počasnejši g. rasti.Kaj se bi zgodilo z mladim parom če ne bo mogel vračati kredita verjetno zopet šotorenje !
Videli smo kaj se zgodi z "naložbenimi produkti" v gospodarski krizi. Veliko ljudi vzame kredit in se z njim opeče nebi se upal zanje trditi , da so bolani je pa sistem , ki kar podarja kredite malo b......... Zlato ali kaj podobnega je vseeno boljše od navadnega papirja kaj boš z njim -kuril? Državna administracija bi bila manjša in učinkovitejša ostalo pa ti nakladaš v tri dni. Večina ve kaj pomeni termin "policijski zakoni" verjemi niso namenjeni čuvanju naših denarnic in policija jih samo izvaja. Državna podjetja imajo monopol nad najpomembnejšimi gospodarskimi panogami v transportu ,telekumunikacijah,medijih............
Kadar mački stopim na rep pa je kompot a ne? Vir ? Malo poglej naokoli pa boš videl če seveda boš hotel videti .

:rolling: Čakaj malo. Daj razjasniva nekaj stvari.

1) Prijavil si se z novim nicko, odprl temo na podforumu gospodarstvo in se že v naslovu spravil na ekonomsko stroko. Zakaj? Kateri je tvoj prvotni nick?

2) Podarjaš čudne besedne zveze. (glej boldani besedni zvezi v tvojem sestavku). Ko ti zmanjka argumentov se pa poslužiš rekla kazala.... Glej, nisva v gostilni in prosim, da pišeš konkretne stvari in da ne žališ ko ti zmanjka argumentov.

3) Ob počasnejši gospodarski rasti bodo novosti, le manj jih bo in počasneje bodo hodile na trg. Meni osebno to niti ni sprejemljivo, ker bi rad v tem kratkem življenju izkusil še veliko stvari. Verjamem, pa da marsikomu ni do tega.

4) Mladi par, ki je pripravljen delati bo imel službe in bo tudi lahko odplačeval kredite. Problem je le pri parih, ki jih je narava nekako kaznovala (bolezni, nesreče). Ampak tem se itaq skuša pomagati na različne načine. Medtem ko glede lenih riti in ljudi, ki se jim ni dalo hodit v šole sploh ne smatram kot problem. Skratka, bistvo je, da mlad par, ki je sposoben delati in ima voljo do dela, lahko kmalu priode do svojega stanovanja in si ustvari družino. To je v interesu celotne Slovenije in tudi tebe. ČE bo mlad par varčeval do 45 leta in nato s kešom kupil stanovanje bomo Slovenci v nekaj desetletjih izumrli.

5) Ponavljam. Ljudje, ki niso kreditno sposobni in izkoristijo bančni sistem so pomoje malo omejeni. Enako velja za bančnike, ki odobrijo kreditno nesposobni osebi stanovanjski kredit. To ni normlano in ni zdravo za Slovenijo.

6) A zlato je vseeno boljše? Pa daj povej kakšen argument zakaj? Samo napšišeš, zlato je boljše nič pa ne napišeš zalak. Če pa že napišeš pa kasneje ko ti odgovorim vidiš, da si napisal neumnosti.

Sicer pa ja, z denarjem se lahko pozimi ogreješ če ga imaš dovolj. Denar lahko nosiš v denarnici in kupiš dobrino ki stane 14,56 EUR, kako boš to delal z zlatom? Boš drobil koščke? Boš imel najetih več trezorjev za dnevno hrambo?

7) A ostalo pa nakladam tja v tri dni? Pa zakaj bi bila državna administracija manjša? ŠE večja bi bila. Potrebno bi bilo organizirati več prevozo zlata, več varovanja, več skladišč za hranjenje zlata, boljše sisteme določanja cene zlata. PRevoze zlata v države, kjer največ kupujemo, prevoze zlata iz držav kamor največ izvažamo....Spet si se krepko motil.

8) Večina ve kaj so policijski zakoni? A to so zakoni, ki so si jih prometniki med urejanjem prometa izmislili ali kakšni zakoni? Daj, pouči me.

9) Državna podjetja imajo monopol nad najpomembnejšimi gospodarskimi panogami v transportu ,telekumunikacijah,medijih............

Katere panoge so v transportu? Katere panoge so v telekomunikacijah in katere panoge so v medijih? Pa kako so prišle vanje?


Tako, proim za korektne odgovore, ki ne bodo v smislu - malo poglej naokoli...

konsiljere
17.08.2009, 20:18
Liberalec ne napadam ekonomske stroke ampak bančni sistem ! Ko tebi zmanjka argumentov pa je kompot a ne!

konsiljere
17.08.2009, 20:28
Tvoje trditve kako lahko pridejo mlade družine do stanovanja so milo rečeno smešne . To kako bo treba zlato vozit naokoli in ga čuvat je bedno , oblika denarja bo ista le zdaj imamo za vrednost dolg se pravi nič potem bi pa ta naš papir nekaj veljal že zaradi tega ker se ga nebi delalo iz nič. Če si zadovoljen s svojim življenjem potem te nimam kaj učiti in ne rabiš mojih odgovorov , jaz ti želim le ,da bi ta tvoja pravljica ti trajala čim dlje kajti če boš primoran jo zapustiti ne boš gledal naokoli ampak boš gledal v tisto smir v katero te bojo napotili !

svoboden.si
01.09.2009, 11:42
VIDEO:

Naslov videa: O bankah in bankirjih - "Kdor verjame, je norec ali pa ekonomist"
Link: http://www.youtube.com/watch?v=L4X6EitEOuM

maajde
06.09.2009, 20:08
Glede inflacije. Liberalec ali ti verjameš vladi oz. njenim službam (SURS) glede izračunavanja inflacije? Da ali ne?

Se strinajam da je bila inflacija tudi v zlatem standardu, nisi pa povedal zaradi česa? (kraja po Konstaninoplu, potem v Ameriki). Na trgu se je pojavila večja količina zlata in normalno je cena padla. Trg je določil ceno. Kaj pa se je zgodilo v ZDA v tridesetih letih? Ljudem so pokradli tone in tone zlata z zakonsko uredbo, ki je bila podprta z ostrimi sankcijami. Sramota to se je dogajalo najbolj kapitalistični in najbolj demokratični državi na svetu.

Konsiljere ti želi povedati čisto nekaj drugega ti pa njegove besede obračaš. Si bom vzel dovoljenje in ti povedal bolj preporosto. Konsiljere ti želi enostavno povedati, da bi bil sistem ki bi temeljil na zlatem in srebrnem standardu veliko bolj stabilnejši, bolj pošten do navadih državljanov in veliko bolj oster do vlad. Seveda bi bil razvoj počasnejši, zato pa toliko bolj trden in veliko manj izpostavljen takšnih nihanjem kakšrnim smo priča danes.

Lepo si ugotovil, da bi mlade družine prišle zelo pozno do stanovanj. Se pravi bi bilo povpraševanje zelo majhno in s tem bi se poslednično tudi promet zelo zmanjšal. Kar bi privedlo do zelo nizkih cen. V zlatem in srebrnem standardu pa so obresti, na kredite zelo nizke. Rast bi bila enakomerna in bolj trdna. Drugače pa se mi zdi da je nataliteta tudi v tvojem zelo opevanem današnjem sistemu negativna. Rešujejo nas tujci in priseljenci.

Konsiljere nisi pa povedal, kdo po tvoje bi nadziral vse skupaj? Vlade ali zasebniki?

konsiljere
07.09.2009, 22:03
Poglej M. vse to bi moral nadzirati edino in isključno parlament . Vse spremembe bi moral potrjevati z 2/3 večino ! Tog sistem vendar edino tako ne bi prišlo do zlorab !
Poglej kaj se nam dogaja v zadnjem času . Kako nas je šokirala novica , da smo najbolj obdavčeni zemljani . Koliko nam poberejo obresti od dolga ? In naša vlada samo išče načine kako nam bo pobrala še več . Zračunano je , da će bi se želeli rešiti iz te situacije bi morala država znižati porabo za 50 %. Pa je ne bo raje bo še naprej lupila svoje ljudi . Bojim se kam nas to pelje !