Dlančnik (PDA)

Poglejte polno različico : Kaj je sodobna iniciacija?


samomobilnost
31.01.2011, 12:54
Odpiram temo o pomenu iniciacije za današnji čas. Ob tem pojmu ponavadi najprej pomislimo na obredoslovje, kjer so plemenske skupnosti izvajale določene obrede, po katerih naj bi mladi postali odrasli. Če to prevedemo v današnji čas, bi danes iniciacija bržkone bila povezljiva s šolo. Torej, narediti šolo, pridobiti izobrazbo, in s tem ustvariti možnost za zaposlitev in posledično samostojno pot.

Zdi se, da je v današnjem, sodobnem času, pojem iniciacije povsem odsoten. Še več, pojem iniciacije se zdi nekaj, o čemer ni potrebno razpravljati. Nekaj, kar pripada preteklosti in vraževerju.

Zato vprašanje, kaj bi sploh utegnila biti sodobna iniciacija, ni odveč. Ali potrebujemo iskati iskati nove prijeme, metode, po katerih bi okrepili zavedanje o tem, kaj sploh pomeni prehod v odraslost?

Ali se lahko zadovoljimo s tem, da je potrebo po iniciaciji zadovoljivo nadomestila šola? Ali je dovolj za odraslost to, da imamo avto, družino ali pa tudi ne, kreditno kartico, svoj parkirni prostor, svoje stanovanje (še bolje pa hišo..). Sicer je danes do teh stvari (sploh še zaradi kriznih časov..) zelo težko priti, toda če nam uspe, ali je to odraslost? :dontknow:

Babi2
31.01.2011, 13:06
Saj imamo tudi v današnjem času in v polpretekli zgodovini znane iniciacije v "odraslost", le da jih običajno ne imenujemo tako.
Zelo lep spomin imam na svoje "iniciacije" v otroštvu, kot je bil npr. sprejem v pionirsko organizacijo, pa pozneje v mladinsko, pa cerkvena iniciacija imenovana birma. Različni načini v cerkvah/religijah še vedno obstajajo in jih prakticirajo, v "civilnem" življenju bi bila mogoče to lahko matura (saj jo imenujemo tudi zrelostni izpit).

prav
01.02.2011, 18:33
Ta stvar danes obstaja v uradni obliki odgovornosti svojih dejanj, ki se začne z 18 letom.
To o čemer ti govoriš ni iniciacija, ker bazira na subjektivnosti.

samomobilnost
03.02.2011, 11:57
Ta stvar danes obstaja v uradni obliki odgovornosti svojih dejanj, ki se začne z 18 letom.
To o čemer ti govoriš ni iniciacija, ker bazira na subjektivnosti.


:nonono:Ravno v tem je težava, da se je nekaj takega, kot je iniciacija, objektiviziralo in izenačilo s polnoletnostjo. Pravno formalno resda nekdo, ki napolne 18 let, od tega dne naprej odgovarja za svoja dejanja kot odrasel državljan (in prav je tako..), vendar to nima nobene zveze s tem, da je on s tem postal tudi odrasel (torej, odgovarja isto kot odrasli, vendar s tem (še) ni odrasel..)

Ni skrivnost, da je sodobno iniciacijo kot simbola prehajanja v odraslost, poleg že omenjenega razumevanja 'iniciacija kot odraslost = polnoletnost' na eni strani monopolizirala šola (s svojimi izpiti, maturo, diplomo..) kot predstavnik znanosti in na drugi strani cerkvena institucija (obhajilo, birma...) kot predstavnik vere.

Z iniciacijo v primeru šole in cerkve pa se je zgodilo isto kot v primeru enačenja iniciacije s polnoletnostjo. V primeru šole so formalno uspešno zaključen izpit, diloma..nadomestili potrebo po iniciaciji, v primeru cerkeve pa so formalno zaklučeni obredi (birma ipd..) nadomestili potrebo po iniciaciji..

Kot rezultat tega, je da sodobni posamenzik, bolj kot kdajkoli, hrepeni po iniciacijiskih procesih, s hkratno razliko, da se ni še nikoli tako šibko zavedal, kaj zares sploh išče. Pojem iniciacije mu je postal preveč odtujen in postavljen v preteklost. Nezavedno hrepenenje sodobnega posameznika po iniciaciji se denimo kaže skozi njegovo obnašanje na internetu, posredno skozi navdušenje (odkrito ali prikrito..) nad resničnostnimi šovi, pa še kje....:o

yamamoto
03.02.2011, 16:55
Za iniciacijo bi lahko vzeli trenutek, ko se otrok, danes običajno tridesetletnik, odseli iz varnega maminega doma. Takrat se v polni meri sooči s krutim realnim svetom, dragim slabim najemniškim stanovanjem, otroci, davkarijo... :cool:

samomobilnost
07.02.2011, 13:15
Za iniciacijo bi lahko vzeli trenutek, ko se otrok, danes običajno tridesetletnik, odseli iz varnega maminega doma. Takrat se v polni meri sooči s krutim realnim svetom, dragim slabim najemniškim stanovanjem, otroci, davkarijo... :cool:


:nonono:Na prvi pogled temu lahko pritrdimo, je pa v tem primeru razumevanje iniciacije zoženo na socialno-ekonomski kontekst. V smeri, iniciacija tridesetletnika se je zavlekla, ker ni bilo ugodnih zunanjih možnosti za skok v odraslost (tu sicer ne gre zanikati slabih razmer..). Tako razumevanje se nam takoj sesuje, če prikličemo v spomin kakega golobradega mladeniča na cesti, ki se naokrog prevaža z zelo dragim avtom (in to svoijim), ki se je že odselil od staršev. Potemtakem bi tak mladenič bil zelo odrasel, primerjaje z maso odraslih ljudi, ki nimajo za preživetje. Potem so najbolj odasli naši tajkuni. Iniciacijo bi bilo preveč tvegano v celoti enačiti s finančno (ne)odvisnostjo... :2thumbs:

Tu je vredno razmisliti, kaj šola naredi za sodobno iniciacijo v povezavi z njegovo odraslostjo. Ko šola posameznika inicira s tem, da mu da izobrazbo, koliko je to povezljivo z njegovo odraslostjo....Katera izobrazba je tista prava, glede na formalno raven, ki je najbolj povezljiva z odraslostjo, če se omejimo na socialno-ekonomski kontekst....Je bolj zaposljiv nekdo s srednjo izobrazbo ali doktorant...:dontknow: