Dlančnik (PDA)

Poglejte polno različico : Kako premagati zlo in Živeti


mitja.krizancic
09.05.2012, 13:06
(mitja.krizancic@gmail.com)Pozdravljeni!
Zadnje čase se veliko ubadam z mislijo kje sem,zakaj sem in sploh kaj Bog želi da naredim.Najlažje bi bilo reči Boga ni in ker ne morem nič narediti bom pač živel kakor bom in me sploh ne briga nič.Verjemite,da sem poskušal si zatiskati oči in videti samo sebe.Bežal sem v alkohol in stran od Boga a vedno znova se srečal z njim.Zakaj me boli ko slišim ali berem kako nekdo ubije nekoga v nekem podhodu v Ljubljani samo zato ker mu tako paše,ali pretepe brezdomca ker noče žicati denarja zanj.Vem med brezdomci na cesti vlada zakon ulice,ki je krut a vendarle me bega ker je to naredil nekdo,ki je nekoč z pomočjo komune šel iz ulice in nekako se srečal z normalnim življenjem in ga celo propagiral nekomu ki je takrat želel spremeniti svoje življenje in najti izhod iz ulice.Kje je Bog?Zakaj ne naredi konec našim neumnostim in dovoli,da hudič se normalno sprehaja med nami.Vem,da nas ima Bog tako rad,da nam pusti svobodno voljo kako bomo živeli a mar res nimamo toliko odgovornosti in sočutja da nehamo izkoriščati to njegovo brezmejno ljubezen in začnemo živeti.Dajmo odprimo svoja srca in nehajmo videti le sebe,strnimo vrste in se uprimo hudiču ter mu ne dopustimo da nas vodi in nam meša razum.Verjetno se bo sedaj našlo kar nekaj takšnih ki bodo moje pisanje imeli za neumno in brezvezno a treba se je ustaviti pri sebi in razmisliti,treba je da začnemo najprej spoznavati sebe se srečamo z svojo nesnago in nato bomo lahko tudi z drugimi.Se vam zdi to nemogoče?Povem vam resnica je samo ena.Dal sem samo en zločin za primer a samo če odpremo časopis bomo bombardirani z neumnostmi ki jih počnemo,koliko je še prikritega nasilja za zidovi naših domov,šol,služb......ne recite,da vas ne briga in ni naš problem.Sam sem 38let izvajal takšno in drugačno nasilje in brigalo me je za druge,ranil sem v prvi vrsti tiste,ki so mi hoteli pomagati in uničeval vse ki so mi pokazali malo zaupanja.Moram nositi svoj križ in živeti z svojo bolečino a vem da sem poklican da se razdajam in z svojo zgodbo pomagam drugim.To je Božja volja.Mi uspeva?Velikokrat ne.Velikokrat popustim,odložim križ,se predam lenobi in poskušam iti po široki in lažji poti.Seveda me vedno znova nekaj udari,da poberem svoj križ in ga nosim.Prav lahko bi bil jaz ta,ki je nekoga ubil,lahko bi v trenutku bil ta,ki je nekoga izsiljeval,pretepel,v trenutku bi samo sovražil,preziral in nehal hoditi za Kristusom kajti to mi je domače,kakor mi je domača ulica.Moj duhovni učitelj mi je rekel,da sedaj ko sem spoznal Boga in sprejel svoj križ nisem več odgovoren le zase ampak za vse tiste,ki iščejo pot iz ulice in si želijo živeti.
Še enkrat:ODPRIMO OČI!!!