Dlančnik (PDA)

Poglejte polno različico : Uporabljamo samo 10% možgan?


twarlock
03.01.2006, 08:34
zgleda, da je to samo mit...
http://www.brainconnection.com/topics/?main=fa/brain-myth

šefica
03.01.2006, 09:04
Še tistih 10% ne vem kako koristno uporabit:dontknow:

Lilly the Bear
03.01.2006, 09:28
A ta mit še vedno pohajkuje okrog?

Uporabljamo 100% svojih možganskih kapacitet. Je pa zanimivo, da uporabljamo 100% možganov, ampak ne pa miselnih oz. mentalnih kapacitet...

Zdej, kaj je s tem stavkom mišljeno? Nevroni al mentalne sposobnosti? Pod zadnje mislim predvsem trening spomina, iskanje inovativnih rešitev, reševanje problemov, logično sklepanje, prostorska predstavljivost in orientacija... To so stvari, ki se jih da natrenirat oz. izboljšat z vajami. Glede tega je pa po moje čisto res, da večinoma ljudje svoje mentalne kapacitete uporabljamo znatno manj, kot bi jih lahko. Proncentualno se pa tega NE DA ocenit, ker ne moremo zanesljivo določit zgornje meje kapacitet vsakega posameznika za vsako mentalno področje posebej, niti se ne da točno določit kriterijev "izpolnjevanja" kapacitet.

šefica
03.01.2006, 09:42
Sej je dobro napisano na http://twarlock.com/sign/brain.html - bitja pač uporabljamo vse svoje potenciale. To velja tudi za naše med-ušesne ropotulje. Drži pa, da je vprašanje, kako koristno to uporabljamo in ali sploh vemo, da to uporabljamo. In teh vprašanj je še kot toče na vetrovni in sončni januarski dan.:cool2:
Niti prebrat se mi ne da:blush: :nonono:

stLARA
03.01.2006, 09:44
A ni številka še manjša? Tam okoli 7 %? :dontknow: No, vsaj pri nekaterih :big: :veryevil:

šefica
03.01.2006, 09:44
sej s časoma se bo to vse naštudiral in se mi zdi d'bo tut "izobraževanje" otrok zgledalo mal drgač. jest se "kot bi blo včeraj" spomnem, da sem lahko kot otrok vizualiziru stvari pri odprtih očeh (vojakci, avtomobilčki, ...) to so se vozil po tleh, helikopterčki letal z omare na omaro, ... škoda d'nism mel nikogar, ki bi mi pomagu to sposobnost ohrant do danes... bi se dal za marskej uporabnga ponucat - taka sposobnost vizualizacije :big:
pol ko se soočaš z vsakdanjimi problemi recimo kot so šola itd... nekak vse nekam zgine :dontknow:
pa še tega se spomnem d'sm še v oš predn sm zaspal vedno vidu pesek... kot peščena plaža nad kero sm počasi drsel po zraku... pa sm risu po pesku pa delu obraze... in pol kr naenkrat sploh se ne spomnem kdaj je to zginl...
Vsakodnevne skrbi uničijo velik del domišlije:disapp: in pa dajstvo, da v nekem trenutku odraščanja hočeš nepreklicno odrast in se ti zdi ta "navlaka" otroško sranje:nonono:

Lilly the Bear
03.01.2006, 09:49
Twar :big:

Hmnja...če mal špekuliram, bi se po moje zlo težko dal zmerit kapacitete, ker majo možgani eno ful zanimivo lastnost. Ful so fleksibilni :cool: Tko da lahko del možganov, ki je v osnovi odgovoren za funkcijo A, sprejme oz. se "nauči" opravljat tudi kako drugo - recimo funkcijo B, če recimo del možganov zadolžen za funkcijo B odpove.

Tko da po moje je isto pri treningu t.i. "mentalnih kapacitet". Ti lahko maš eno določeno vrojeno sposobnost učenja možganov (ne moremo zanikat, da se eni hitrej učijo in se boljš znajdejo v okolju kot drugi - čist biološka zadeva) ampak me zanima, če se ta vrojena sposobnost nanaša tudi na medsebojno fleksibilnost delov možgan (ne samo na fleksibilnost organizma kot takega na okolje). Se pravi - ali to, da si bolj inteligenten, pomeni, da se bolje kot drugi znajdeš v okolju in tudi to, da so se tvoji možgani bolj sposobni prilagajat na razne spremembe znotraj njih samih.

Ker če fleksibilnost oz. inteligentnost pomeni tudi to zadnje, potem lahko recimo eno veščino (npr. reševanje problemov) načeloma streniraš čez svoje osnovne kapacitete za to določeno sposobnost (če že hočemo vkalupljat) in s tem zmanjšaš kapacitete za kako drugo sposobnost al pa veščino (recimo).

Ampak o nevrončkih vem premalo za kako bolj natančno in realno razlago, tole kar sem napisala mi je ravnokar padlo na pamet :blush:

šefica
03.01.2006, 09:50
ma ja sam je res škoda ane. sploh pa dej pomsil d'sm to povedu tastarim... bi misnli d'sm blesav :censored:
namest d'bi me spodbujal in mi pomagal zadevo razvijat do take mere d'bi lah naprimer danes pogledu rečmo na tla z večjo površino in oblikoval karoserijo avtomobila z odprtimi očmi... pol pa še zadevo spravu na papir in to bi blo to.
Starše smo si baje sami izbrali, se pravi da so popolni:wink:
Kot je rekel Nimda z malo vaje se da:wink:

Lilly the Bear
03.01.2006, 09:54
ma ja sam je res škoda ane. sploh pa dej pomsil d'sm to povedu tastarim... bi misnli d'sm blesav :censored:
namest d'bi me spodbujal in mi pomagal zadevo razvijat do take mere d'bi lah naprimer danes pogledu rečmo na tla z večjo površino in oblikoval karoserijo avtomobila z odprtimi očmi... pol pa še zadevo spravu na papir in to bi blo to.
Uummm...jaz ti predlagam, da greš v prvo štacuno z igračami in si nabaviš nekaj avtomobilčkov in tovornjakov in malo obujaš spomine... Ko te bojo dovolj emocionalno zagrabli, boš vse vidu pred sabo. Ko te pa navdušenje in elan zagrabita, pol lahk začneš trening vizualizacije tudi na večjih predmetih :big:

Lilly the Bear
03.01.2006, 10:07
Obstajajo tudi povsem specializirani centri (recimo barvanje slike, ki jo vidiš z očmi) in drugih funkcij, ki se jih ne moreš naučiti ali pre-ožičiti, če recimo v nesreči fašeš poškodbo tistega dela možgan. Zato v takih primerih nepreklicno izgubiš določeno funkcionalnost. To seveda vpliva za vnaprej, saj so recimo v tem konkretnem primeru, vsa nova doživetja doživeta in videna v črno-beli tehniki...:shy:
Hmm... Sam kako si ti predstavljaš tole barvanje slike...? :shy: Sicer ne bom trdila zagotovo, ampak kolikor vem, informacije od očesa potujejo do možganov, kjer se slika samo sestavi, informacije o barvah že potujejo skozi očesni živec :shy:

Drgač bi pa morala mal raziskat, ker tok podrobno ne vem. :blush:

Lilly the Bear
03.01.2006, 10:08
naprimer na takih predmetih kot je tistale na tvojem avatarju :big:

Mam še več drugih takih velikih in zaobljenih igračk. :shy: :angel:

Lilly the Bear
03.01.2006, 10:28
Ne, sem bral nevrozanstvenike o tem (ni bil pa znanstveni prispevek). Slika se cepi iz levega in dsnega uča, potem jo je treba še "zaznati kot tako", recimo količino svetlobe in recimo tudi barvanje. Za vsako tako akcijo je potrebno obdelati kar dobimo v oko, tu vstopajo specializirani možganski centri. Te reči se da izmerit (vidijo se na brainscanu), gre za "nizkonivojske" funckcije možganov, ki se jih nikakor ne zavedamo, so pa stalno prisotne (nekatere niso med spanjem :big:).

Za te stvari pa vemo, ker so s testi ponovljivo pokazali nesposobnost "zaznavanja barv" pri ljudeh, ki so iz teh ali onih razlogov imeli poškodovan dotični možganski center. Ta je fizično viden in določljiv - recimo na levi strani v višini ušesa... ipd.:cool:
Uumm...na levi strani v višini ušesa je temporalni lobus, na zunanji strani odgovoren za razumevanje in artikulacijo govora, na notranji strani je pa hipokampus, odgovoren za spomin in se veže na sistem, odgovoren za osnovne emocije...:shy: Vidni center je na zadnji strani glave...tako glupo mesto ma, zelo majhen in prehaja v parietalni lobus na temenu, ki je odgovoren za sestavljanje slik in prostorsko orientacijo...

Mal mi je sumljivo tole, kar si razložil... :shy::dontknow: Meni bi blo bolj logično, da očesne "palčke" zaznajo odboj svetlobe iz okolja in toinformacijo prenesejo naprej. Lahko pa, da se slika "pokvari" tudi s poškodbo kakih možganskih centrov, vem pa ne.

mrjerry
03.01.2006, 10:35
Se ena pripomba z bolj tehnicnega vidika... Merjenje taksnih kapacitet je trapasto, se posebej pa dajati taksne podatke raji, ki nima pojma, kako naj jih interpretira. Vecina stvari v naravi ne deluje na 100%, preprosto zato, ker bi se na 101% obremenitvi porusile. Ce zelimo, da sistemi trajajo daljsi cas, morajo imeti materialno rezervo, redundance in podobno. Bolje je, da neke mozganske celice vse zivljenje ne uporabimo, kot pa, da nam pri dvajsetih zmanjka celic, ki uravnavajo npr. dihanje.

Kar pa seveda se zdalec ni izgovor, zakaj mozganov sploh ne uporabljati. To pa pocne vedno vec ljudi.

BTW: menda so raziskave s podrocja neuroscience narastle za 800-krat (toliko vec denarja, ljudi, clankov, konferenc in raziskav se vrti na tem podrocju). In zato je tudi ta podatek bodisi rezultat neke zelo specificno usmerjene raziskave, bodisi stranski produkt nekih ljudi, ki bi radi kaj poceli, pa se zal ne morejo spomniti nicesar pametnega.

Lilly the Bear
03.01.2006, 10:40
BTW: menda so raziskave s podrocja neuroscience narastle za 800-krat (toliko vec denarja, ljudi, clankov, konferenc in raziskav se vrti na tem podrocju). In zato je tudi ta podatek bodisi rezultat neke zelo specificno usmerjene raziskave, bodisi stranski produkt nekih ljudi, ki bi radi kaj poceli, pa se zal ne morejo spomniti nicesar pametnega.
Jerry, če misliš na podatek o 10% izkoristku možgan, ta podatek izhaja iz začetka 20. stol. ali še prej, ko medicinci in znanstveniki niso imeli ustreznih napravic in vseh pritiklin za raziskovanje možganov, kot to poteka zdaj. To je dejansko legenda, mit, ki ima tudi svojo 100letno zgodovino, je pa hudo zasidran med ljudmi.

Lilly the Bear
03.01.2006, 10:42
OK, Lili, tkole gre konkretno:

Vsaka od obeh hemisfer cerebralnega cortexa ima na notranji strani točno določena centra, ki pobarvata vsak svojo stran slike. Obstaja zadeva, ki ji pravijo "half-field color loss", kjer lahko vidiš pol slike obarvane, drugo polovico (v smislu levo-desno), pa ne, kljub temu, da sta živca v redu, en od obeh centrov pa je poškodovan. Oba centra (če delujeta), se vidita pri vseh ljudeh s pomočjo MRI.

(Tole sem šel zdele preverit v knjigo, da ne bom prodajal yurlebuče tlele. Vendar bistvo sem zadel.:approve: )

OK, tnx :big:

Mal mi se čudno sliši, ker ni določeno, za kater center gre in tole prvič slišim, da naj bi možgani pobarvali vidno informacijo... Zelo poljudno je napisano, tko da rahlo dvomim, ampak je za preverit. Ko bom mela več časa, se bom zabila v knjigo o nevrologiji, ki jo mam doma (upam da še vedno), pa povem. Zdej moram it delat :big:

mrjerry
03.01.2006, 10:46
OK, Lili, tkole gre konkretno:

Vsaka od obeh hemisfer cerebralnega cortexa ima na notranji strani točno določena centra, ki pobarvata vsak svojo stran slike. Obstaja zadeva, ki ji pravijo "half-field color loss", kjer lahko vidiš pol slike obarvane, drugo polovico (v smislu levo-desno), pa ne, kljub temu, da sta živca v redu, en od obeh centrov pa je poškodovan. Oba centra (če delujeta), se vidita pri vseh ljudeh s pomočjo MRI.

(Tole sem šel zdele preverit v knjigo, da ne bom prodajal yurlebuče tlele. Vendar bistvo sem zadel.:approve: )

Ja, precej dobro si zadel.

Seveda ne gre za "barvanje", ampak interpretacijo informacij o valovni dolzini svetlobe, ki gre po zivcu. Torej preslikava podatka valovna dolzina 500nm -> barva zelena (na blef receno). V kolikor eden izmed centrov crkne, barv ne zaznamo, temvec samo intenzivnost (za kar imamo v oceh tudi druge "senzorje"), kar vidimo kot crno-belo.

Nisem preprican, ampak, ce me spomin ne vara, postanemo slepi takrat, ko nam "crkne" sistem za dolocanje intenzivnosti svetlobe. Ce ta ne dela, nam tudi center za barve nic ne pomaga.

mrjerry
03.01.2006, 10:50
Jerry, če misliš na podatek o 10% izkoristku možgan, ta podatek izhaja iz začetka 20. stol. ali še prej, ko medicinci in znanstveniki niso imeli ustreznih napravic in vseh pritiklin za raziskovanje možganov, kot to poteka zdaj. To je dejansko legenda, mit, ki ima tudi svojo 100letno zgodovino, je pa hudo zasidran med ljudmi.

Hotel sem poudariti, da so taksni podatki brezvezni (sploh sami po sebi). Celo smiselnost njihovega potrjevanja ali zavracanja je vprasljiva. Zanimivo je tudi to, da sem in tja prikapljajo novi podatki o izkoriscenosti. Slisal sem za vecino vrednosti med 1% in 20%. Ampak tisti, ki pri sebi ne razpolaga vsaj z osnovami teorije informacij, predvsem kar se tice merjenja njene entropije, taksne podatke zelo tezko smiselnost interpretira.

Izkoriscenost sistemov, kakrsni so mozgani, je cisto nekaj drugega, kot izkoriscenost npr. cloveskih in materialnih resursov podjetja. V prvem je bolje, da je cim manj, saj vecja izkoriscenost zmanjsuje redundanco in s tem povecuje tveganja delnih odpovedi. V drugem pa je (naceloma) fajn, da je cim visje (v nasih firmah predvsem cloveske resurse itak zgejo krepko cez 100%).

kvaka
03.01.2006, 10:51
A ta mit še vedno pohajkuje okrog?

Uporabljamo 100% svojih možganskih kapacitet. Je pa zanimivo, da uporabljamo 100% možganov, ampak ne pa miselnih oz. mentalnih kapacitet...


Pohajkuje. Sploh po raznih new-age bukvicah, kjer vedno znova vejo, da je ostali del možganov namenjen telepatiji, parapsihološkim sposobnostim, pa ne vem čemu še vse. :nonono:

St.Silda
03.01.2006, 13:17
Yebo ih bog, da ih yebo.:approve: :veryevil:
za tale stavek si pa definitivno uporabil najmanj 110% možganov :angel:

freya
03.01.2006, 14:09
malo sem napela tistih nekaj procentov, in ugotovila, da je v rodilniku možna raba obeh oblik...sejdi, ja??
(v kaj se zapikujem, prav mi je)
1. Imenovalnik možgani
2. Rodilnik možganov , možgan
3. Dajalnik možganom
4. Tožilnik možgane
5. Mestnik možganih
6. Orodnik možgani

nimda, tudi tebi srečno 2006..

freya
03.01.2006, 14:29
v oči se mi je zapičila raba rodilnika sam.možgani, ker eni uporabljajo eno, drugi drugo obliko (vmes se seveda najdejo tudi taki, ki izumljajo svojo slovnico, ampak te bom danes namerno zanemarila), ...zato sem šla iskat, kaj je prav in kaj ne
tako, malo sem obnovila engrame iz OŠ

in ker sem danes tako pesniško in dobrovoljno razpoložena, sem se mimogrede spomnila še nate
ja?
:blush:

zvezdica zaspanka
03.01.2006, 15:37
Še tistih 10% ne vem kako koristno uporabit:dontknow:
ti vsaj 10% uporabljaš, ne pa tka kot js ko uporabljam sam eno celico:angel:

zvezdica zaspanka
03.01.2006, 15:38
A ni številka še manjša? Tam okoli 7 %? :dontknow: No, vsaj pri nekaterih :big: :veryevil:
tud manjše cifre so:rolling: :angel:

eisenhower
03.01.2006, 16:00
bognedaj, da bi jih sto posto, ker pol bi en glaš vina pomenu leta izgubljenih spretnosti in znanj:veryevil: :veryevil: :veryevil:

šefica
03.01.2006, 18:23
ti vsaj 10% uporabljaš, ne pa tka kot js ko uporabljam sam eno celico:angel:
V bistvu nisem prav prepričana, koliko od teh 10% koristno uporabljam, mogoče, pa je rezultat tudi 0:dontknow: :veryevil:

šefica
03.01.2006, 18:23
bognedaj, da bi jih sto posto, ker pol bi en glaš vina pomenu leta izgubljenih spretnosti in znanj:veryevil: :veryevil: :veryevil:
Jaz pa ne pijem lih zato, ker se bojim, da mi bo uničilo še tisto malo znanja, ki ga imam:big:

šefica
03.01.2006, 18:36
A ti res misliš, da je recimo en liter viskija tako preklemano pameten, da bo med temi 100 milijardami nevronov najdel ravno tistih 27, kjer imaš dejansko skritega nekaj znanja?:rolling: :veryevil:
:big: lahko se zgodi:dontknow:
v bistvu me to najbolj skrbi :clown: :veryevil: :rolling:

anarchy
03.01.2006, 22:32
Kakorkoli v glavnem ne moramo uporabiti mozgane na tak nacin, kot zelimo, oziroma izkoristiti njihov potencijal na zahtevo, temvec jih moramo dosti casa trenirati, samo, da dosezemo neko doloceno avtonomno delovanje, skratka, delujejo vecinoma sami in to zelo slabo, llahko bi boljse.

zvezdica zaspanka
04.01.2006, 06:48
V bistvu nisem prav prepričana, koliko od teh 10% koristno uporabljam, mogoče, pa je rezultat tudi 0:dontknow: :veryevil:
ej ča si natur blont..pol čisto možno, če pa nis...pol pa uporablajš par procentov več:cool2: :angel: :veryevil:

zvezdica zaspanka
04.01.2006, 06:49
bognedaj, da bi jih sto posto, ker pol bi en glaš vina pomenu leta izgubljenih spretnosti in znanj:veryevil: :veryevil: :veryevil:
zato smo pa polagali kabel v atlantik...pa ga ni bilo mogoče..no za roda ne:rolling:

mdg
04.01.2006, 07:41
ma figo na tem delam že par let... edin v času preden zdrsnem v sanje lah delam take in drugačne "čudeže" v temi ampak samo v temi. sploh pa ena misel pa gre vse k vragu. nekak sem se navadu s tem igrat se ne da bi pr tem aktvino razmišljal o stvareh.

česa vsega so možgani sposobni vem iz izkušenj tud na ta način:
dostkrat se lotm na kompu nardit kako muzko... tko čist iz hobija... no in enga dne... sem počel prav to...

uporablju sem vsaj 6-7 različnih inštrumentov in delu melodijo... sedel pred monitorjem, ... in pol kr naenkrat se zavem d'spoh nisem pred kompom ampak ležim na postli in sploh ne spim ampak sm buden... predn sem se ornk zavedu mi je melodija še vedno odzvanjala po glavi...

kasnej sem jo spravu tut na komp :big:
ampak v glavnem je zgledal vse absolutno normalno...

pa da nebo pomote... izredno dobro ločujem med spomini na sanje in spomini na budno stanje in poleg tega so moji spomini na sanje lih tok dobri kot spomini na mojo preteklost pa tut lih tolk številni.

Prijatelju, nič hudega. Si se ga pač nabutal malo. ;) :)

mdg
04.01.2006, 07:44
Jerry, če misliš na podatek o 10% izkoristku možgan, ta podatek izhaja iz začetka 20. stol. ali še prej, ko medicinci in znanstveniki niso imeli ustreznih napravic in vseh pritiklin za raziskovanje možganov, kot to poteka zdaj. To je dejansko legenda, mit, ki ima tudi svojo 100letno zgodovino, je pa hudo zasidran med ljudmi.

Me zanima, kako bi Mythbusters to preverla :D

mdg
04.01.2006, 07:53
Hja...opit od ustvarjalnosti, ne ?

mrjerry
04.01.2006, 08:06
Twarlock, to, kar si opisal, so pac sanje.

Enkrat na zacetku gimnazije (precej postena spremeba okolja, gimnazija s skoraj 1000 folka, poznal nisem pa niti enega) sem v sanjah videl svoje lastno truplo na nekem kamnitem podstavku. Okrog njega je bilo polno folka z gimnazije. Eni so jokali, drugi niso. Tisti, ki so jokali, so v naslednjih 4 letih postali moji zelo dobri prijatelji.

Pa ne vem, ce bi temu pripisoval kaksne hudo misticne stvari.

mrjerry
04.01.2006, 08:50
Nisem ziher. Bolj se mi zdi, da si samega sebe preprical, da je dolocen del tvoje domisljije na nek nacin tudi v resnici dogaja.

mrjerry
04.01.2006, 10:46
Mogoce pa plus, ker sem te vsaj mal razhudil :clown: .

Lej, sploh ni stos v tem, da ti ne verjamem. Samo mal moras pazit, na kaksen nacin se izrazas (dobronamerno mislim). Iz tvojega posta (o katerem zdej govoriva) se da razbrat tudi to, da si se z umom premikal po prostoru, mogoce pa tudi po casu. In to se prav sigurno nisi.

Priznam pa, da sem bi aroganten. Ze neki casa gruntam, kako nej ti povem, da si po mojem precec resno vzel What the bleep do we know (pa mogoce se kej podobnega... slednje sem si na tvojo informacijo uspel pogledati in celo prebral kako tretjino knjige). Dokumentarac je brez dvoma ful zanimiv in ti da za mislit, odnese pa ga na eni precej banalni zadevi. Film trdi, da ne moremo zanesljivo vedeti, ali se nekaj v resnici dogaja ali pa je to samo konstrukt nase domisljije. Posledicno pod vprasaj postavi pojem "resnicnega dogajanja" oz. realnega, zunanjega sveta in nas opozarja, da stvari niso nujno tisto, kar se zdi, da so.

Ta razmislek je zelo zanimiv, ni pa nov. Celo ob vpeljavi kvantne mehanike, na katero se film pogosto sklicuje, je bila to ze znana filozofija, se pa zdele pri najboljsi volji ne morm spomnit, katerega filozofa. Asociacijo imam sicer na Hegla ali Kanta, vem pa le, da je nastopila kot odgovor totalnemu realizmu in determinizmu. Skratka, sigurno se je razvila v 18. ali 19. stoletju, po Newtonovi Principii Mathematici ali Descartesovih Bluzenjih (naslov knjige je sicer drugacen). To pisem zato, ker bi mogoce bilo to podrocje zate precej zanimivo.

Nazaj na temo. Cloveski mozgani brez impulzov iz okolice ne morejo funkcionirati v enaki meri kot, ce so ti impulzi prisotni. Z mozgani namrec reproduciramo stvari, ki so v spominu. Te stvari pa lahko v spomin pridejo samo "od zunaj", na poti v registre pa se zamudijo se v mozganskem mlincku, ki vpliva na atribute, ki jih s tem spominom povezujemo. Dve osebi imata lahko o isti stvari popolnoma razlicna pomnenja, odvisno od njunih karakterjev in drugih okoliscin, v katerih so prejemali informacije.

Na osnovi tega si torej lahko predstavljas da letis (na primer) samo, ce ves, kaj letenje sploh je. Nadalje si lahko med letom podrobno zamisljas obcutke, ki so posledica tvojega znanja fizike in drugih znanosti. Skratka, sposobnost simulacije tvojega obcutja je odvisna od tvojega znanja. Ki ga nisi pridobil sam. In potemtakem mozgani preprosto ne morejo biti ultimativni kreator sveta. In koncno, sigurno obstaja tudi popolnoma jasna razlaga, kaj se je takrat, ko si delal muziko, s tabo dogajalo. Vprasanje pa je, kako je tvoj `mlincek' stvar interpretiral in zabelezil.

mrjerry
04.01.2006, 11:47
Okej, samo se to o aktivni participaciji mi ni jasno. Meni je stvar uspela do te mere, da se, ce se mi zazdi, da se sanje sprevracajo v nocno moro, skoraj vedno zbudim. To sem se streniral enkrat v osnovni soli, ko sem mel kaksen mesec stalno eno in isto moro in mi je tok do*****ilo, da sem se odlocil, da se bom pac zbudu, ce se kdaj vidim tist proklet kot, kjer se je zacelo sranje. In dejansko mi potem to parkrat ratal, tud na drugih motivih v sanjah.

Meditacija kot popolna odsotnost misli pa ima ta problem, da vecini folka v ozadju laufa algoritem, ki analizira, na kaj mislijo takrat, ko o nicemer ne mislijo. Tko da sem glede tega zelo skepticen. Nikakor nocem rect, da ni mozno it preko tega, pa tud tebe nimam namena diskreditirat (ce bi hotel kej takega presojat, bi te moral najprej videt).

Je pa res, da meditacija omogoca, da v veliki meri izkljucimo procesiranje drazljajev iz okolice in se posvetimo neki problematiki. Strenirati se da, da v mozganih nastavimo nek zacetni pogoj, potem pa, cimbolj neodvisno od sebe, vizualiziramo potek situacije. Tko lahko razmisljas o tem, kako bejbi povedat, da si jo prevaral, kaj se bo zgodil s 5000 obiskovalci ljubljanskega stadiona, ko jim poves, da tekma odpade, kako naj resim konflikt z direktorjem... Skratka, take stvari. V teh primerih lahko "vidimo", "slisimo" in celo "dozivljamo", vse pa le na podlagi izkusenj, ki jih ze imamo. Ne mores se recimo nameditirati, kaksen je obcutek biti na ekstaziju, ce ekstazija se nisi probal. Lahko pa se nameditiras, kako bi bilo, ce bi jih vzel npr. tri (v realnosti si pa vzel le enega).

Priznam, da se ta moj opis meditacij ne slisi prav nic nobel, ampak meditacije v bistvu je tocno to. Popolna spustitev misli je nadgradnja tega in tezja, ker nimas robnih in zacetnih pogojev, niti cilja, ob katerih meditacijo ustavis.

šefica
04.01.2006, 18:53
ej ča si natur blont..pol čisto možno, če pa nis...pol pa uporablajš par procentov več:cool2: :angel: :veryevil:
Natur blond:approve:
Pa glavo imam zato, da ne nosim slame pod pazduho:big:

grofica
04.01.2006, 19:22
:censored:

:rolling: :rolling: :rolling: DABEST...DEJ ŠE:shy:

MERLIN
04.01.2006, 20:21
nekateri pa uporabljajo precej manj kot 10%
mogoče 10% pd teh 10%

zvezdica zaspanka
05.01.2006, 14:16
Natur blond:approve:
Pa glavo imam zato, da ne nosim slame pod pazduho:big:
sma že dve:cool2: :big:

kje se ti skrivaš:disapp: :nonono: :shy:

anarchy
05.01.2006, 15:19
V bistvu, kaj mislijo z tem, ko pravijo uporabljamo? Uborabljamo mi osebno, zavestno ali, nase telo, podzavestno, saj vecina stvari delajo mozgani sami in v bistvu delajo nonstop in zraven tudi mi neki mislimo, kajti malokdo se lahko sprosti toliko, da nima nobenih misli v glavi. No ja v bistvu, kadar mi mislimo, smo itak samo koncentrirani za neko specificno funkcijo, tako, da itak ne moramo uporabljati 100% mozganov, ker je itak brezveze, saj se tistih 10%, ki jih kao uporabljamojih zelo slabo. dovolj bi bilo, samo en procent ali morda 0.001%, da bi jih uporabljali, tako, kot zelimo, pa bi bilo ful kul.

Pa vi folk sploh veste, koliko so mocnejsi nasi mozgani v primerjavi z najmocnejsim racunalnikom na svetu, se manj se vam pa sploh sanja, kaj so teji racunalniki zmozni z tako ogromno racunsko mocjo, ki ocitno nase primitivne mozgane lahko mirne duse pelje scat.

Jaz bi skoraj bolj tako realno primerjav uporabo 10% racunske moci najmocnejsega racunalnika z naso racunasko mocjo, ki jo pelje scat. V bistvu se clovek niti ne zaveda, kako neumen in primitiven je. Racunalnik ga nascije skoraj v vseh pogledih in to nazelooo veliko. Cloveska edina posebnost je ta, da zna razmisljati, ceprav razmislja neumno in ponavadi vecina stvari se mu posreci, bolj kot karkoli drugega. RAcunalnik lahko shrani podatke v par sekundah toliko, kolikor se vi v celem zivljenju naucite, vecina itak je nepomembnega in pozabite.

Jaz bi primerjal tako nas spomin z kaksnim kalkulatorjem in se to ne, v bistvu imamo zelooo pocasne zavestne reflekse, kaj se dogaja podzavestno pa ne vem.

šefica
05.01.2006, 20:57
sma že dve:cool2: :big:

kje se ti skrivaš:disapp: :nonono: :shy:
Za ta velikim kupom slame:rolling: :wink: :cool2:

zvezdica zaspanka
06.01.2006, 06:39
Za ta velikim kupom slame:rolling: :wink: :cool2:
to pa ni res..tam sem js:veryevil: :angel:

kvaka
06.01.2006, 07:50
pa zapomn si že enkrat: ničesar ne pozabimo - samo spomnt se ne znamo. kako lah razložiš dejstvo d'se enkrat nečesa enostvno nemoreš spomnt - pol se pa kr tko naenkrat spomneš prav tisto...


Iz česa si pa to izpeljal?

mrjerry
06.01.2006, 08:58
Twarlock, kar si povedal, je res, z izjemo pozabljanja. Ljudje pozabljamo - pa ne zato, ker se ne moremo spomnit, pac pa zato, ker informacija dejansko gre iz glave. Anarchyja obtozujes, da si ne predstavlja, kaj vse mozgani zmorejo in s tem se popolnoma strinjam, ampak tudi nekatere stvari niso jasne, ceprav mislis, da so ti ;).

Podatki o moznih kapacitetah v mozganih so zanimivi, ampak jih je (v opozorilo drugim, ne tebi) treba jemati z rezervo. Informacija se v mozganih ne shranjuje digitalno, kot v racunalniku, zato je tezko govoriti o megabajtih. Lahko naredimo samo primerjavo - cloveski mozgani si lahko zapomnijo toliko, kolikor bi lahko pisalo na toliko in toliko megabajtnem disku.

anarchyju pa niti pod razno ne mislim ze miljon in prvic razlagat, da racunalnik drugega kot izjemnih racunskih sposobnosti nima in jih tudi nikoli ne bo imel.

mrjerry
06.01.2006, 09:14
Na kratko, ker nimam ful casa.

Signale, ki prihajajo na nasa cutila, obravnavamo kot informacijo. Te informacije je bistveno vec, kot je nujno potrebna za prepoznavanje nekega pojava. Zato se ze na zivcevju vrsi redukcija informacije. Primer: v cloveskem ocesu je nekaj sto tisoc (ali celo preko milijona... zdele se ne morem spomnit) tipal svetilnosti in barve, vidni zivec pa ima 'le' okrog 20.000 nevronov. Zanimivo je, da so nevroni sposobni 'preklapljati' med posameznimi `tipali'.

Zazipana informacija potuje po razlicnih poteh skozi razlicne mozganske centre, kjer se vrsijo nadaljnje redukcije. Vecina informacije, ki potuje skozi mozgane, pa se sploh nikoli ne shrani. Shranijo se samo bistveni podatki, podrobnosti pa obicajno ne. Na primer: ce hodis po zelo polni ulici, se spomnis, da je bila blazna guzva, ne spomnis se pa posameznih ljudi, njihovih obrazov, oblacil... Ceprav si jih videl, so mozgani vso to maso informacij zazipali v podatek, da je bila guzva - drugo ni pomembno.

Informacija, ki se zapise, pa v mozganih obstaja samo omejen cas, zato jo je praviloma potrebno obnavljati. Izjema so nekateri pojavi, ki se nam zdijo zivljenjsko pomembni ali drugace resnicno izstopajoci. Vecino stvari, ki potuje skozi nase mozgane, pa bodisi pozabimo, bodisi se v mozganih pocasi vrsi vedno vecja redukcija informacije. Primer: ce si ravno prisel z dopusta, imas nekaj casa o tem veliko za povedati. Spomnis se vsakega dneva, pripetljajev, storij. Cez nekaj casa se spomnis, da je bilo dbest in da sta bila dva dogodka se posebej zanimiva, ampak po dnevih pa ne znas vec tocno nasteti, kaj se je dogajalo. Cez dolgo casa ti ostane v glavi samo se, da je bilo dbest in morda se kaksen res ekstra dogodek.

mrjerry
06.01.2006, 09:24
Po moje ti je, zato me pa preseneca, da pravis, da NE pozabljamo, samo spomnit se ne moremo ;)

Ker ne samo, da se ne moremo spomnit, ampak tudi res pozabimo.

šefica
06.01.2006, 18:21
to pa ni res..tam sem js:veryevil: :angel:
malo poglej okrog, a ne:veryevil: :big:

zvezdica zaspanka
06.01.2006, 18:30
o pa res..tu se mi skrivaš:D bo najbrš to...ko sem frišn na rdeč pofarbana...pa se mi sive celice množijo:rolling:

šefica
06.01.2006, 18:42
o pa res..tu se mi skrivaš:D bo najbrš to...ko sem frišn na rdeč pofarbana...pa se mi sive celice množijo:rolling:
Bemti, zdaj me boš pa prehitela:disapp: :rolling:

zvezdica zaspanka
06.01.2006, 18:43
to je samo en teden..pol se že vidi natur intelegenca:nonono::rolling:

bico
07.01.2006, 11:42
Če pa tako pogledaš, je pa vse res. NPR: vid, vonj, čuti, zavzamejo malo % možgan. koliko, ne vem. Preostane nam še pa služba in dom. To funkcijo imajo vsi normalno zaposleni ljudje, možgani opravljajo le osnovne funkcije.
Einstein je uporabljal 40% možgan.:dontknow: Pa je bil Genij.

kvaka
07.01.2006, 13:43
Če pa tako pogledaš, je pa vse res. NPR: vid, vonj, čuti, zavzamejo malo % možgan. koliko, ne vem. Preostane nam še pa služba in dom. To funkcijo imajo vsi normalno zaposleni ljudje, možgani opravljajo le osnovne funkcije.
Einstein je uporabljal 40% možgan.:dontknow: Pa je bil Genij.

In kako si prišel do teh ugotovitev?

šefica
07.01.2006, 19:33
to je samo en teden..pol se že vidi natur intelegenca:nonono::rolling:
:big: In potem si malo inteligentna in malo natur inteligenta:rolling:

šefica
07.01.2006, 19:34
In kako si prišel do teh ugotovitev?
S križnim računom:clown:

Lilly the Bear
07.01.2006, 20:18
Informacija, ki se zapise, pa v mozganih obstaja samo omejen cas, zato jo je praviloma potrebno obnavljati. Izjema so nekateri pojavi, ki se nam zdijo zivljenjsko pomembni ali drugace resnicno izstopajoci. Vecino stvari, ki potuje skozi nase mozgane, pa bodisi pozabimo, bodisi se v mozganih pocasi vrsi vedno vecja redukcija informacije. Primer: ce si ravno prisel z dopusta, imas nekaj casa o tem veliko za povedati. Spomnis se vsakega dneva, pripetljajev, storij. Cez nekaj casa se spomnis, da je bilo dbest in da sta bila dva dogodka se posebej zanimiva, ampak po dnevih pa ne znas vec tocno nasteti, kaj se je dogajalo. Cez dolgo casa ti ostane v glavi samo se, da je bilo dbest in morda se kaksen res ekstra dogodek.

Ja, to je res kar si napisal, bi pa tu odprla še eno vprašanje, o katerem sicer ne vem zelo veliko, vem pa da so ble delane raziskave na tem področju.

Namreč - ta redukcija informacije vemo zakaj se dogaja - zaradi lažjega strukturiranja in intepretacije okolja, zaradi česar nastajajo neki vzorci funkcioniranja zunanjega okolja, po katerih se potem človek ravna. Predvidljivost ali varnost.

Zanimivo je pa nekaj drugega. Delali so poskuse (ne me vprašat kje, kdaj, kako, ker sem to poslušala od proferorja nevrologije), ko so z minimalističnimi elektrošokci dražili posamezne možganske dele - pri zavesti - možgani namreč ne bolijo. Dobili so zanimive rezultate. Ljudje so poročali o spominih iz čisto začetka otroštva, znali so opisat sceno do zadnjega detaila. Da je prišel npr. k babici, da je žarek svetlobe padal počez čez sobo, da je na polici stal telefon, kak vonj je bil v prostoru itd.

Ne bom nič dodala. Izpeljite sami kar mislite, da bi to lahko bilo. Jaz nimam razlag ne mnenja o tem :)

zvezdica zaspanka
07.01.2006, 20:23
:big: In potem si malo inteligentna in malo natur inteligenta:rolling:
neki takega:angel:

anarchy
08.01.2006, 01:14
qwa bluziš ti spet? močgani vs računalnik? qwa t'pa je? a se ti (očitno ne) sploh zavedaš kaj vse možgani naenkrat delajo? kontola telesnih funkcij, sluh, vid, ravnotežje, koordinacija, živci ("senzorji"), blah blah ...

po bežnih (kalkulacija glede na količino obdelanih podatkov poslanih iz očesa v možgane) ocenah majo možgani okol 100 miljionov mips medtem ko majo nevečji super računalnik par miljonov mips. mižgani nej bi bli glede na število sinaps sposobni shrant rečmo okol 100 milionov mb podatkov... pa to je sam par malenkosti...

pa zapomn si že enkrat: ničesar ne pozabimo - samo spomnt se ne znamo. kako lah razložiš dejstvo d'se enkrat nečesa enostvno nemoreš spomnt - pol se pa kr tko naenkrat spomneš prav tisto...

vse kar si napisu je absolutno narobe...

res pa je d'bomo, če se bo tko nadaljeval, čez kakih 10-15 let dosegl procesorsko moč po prej navedenih ocenah, vendar pa ostaja pol še veliko podrobnosti, ki bodo možgane še kr nekaj časa držale superiorne.
100.000.000mb podatkov je samo 100TB podatkov, kar za danasnje razmere niti ni vec dosti, kajti to je 500 hddjev vecje kapacitete, z tem, da racunalnik shrani podatke 100% tocno, medtem, ko cloveski mozgani, kakorkoli jih shranijo, jih shranijo zelo slabo, ker mi si dostikrat izmisljujemo in prilagajamo spomine, brez, da bi se zavedali,ker smo prepricani, da so nasi spomini pristni.

Pa se jaz ne poznam nobenega cloveka z fotografskim spominom, niti od dalec ne, ceprav se to zdi zelo enostavno, da bi ti recimo pogledal eno sliko za 0.05s in, da bi si jo zapomnil na pamet, tako, da karkoli, bi te vprasal o njej, bi mi znal povedati, bolj zanimivo bi bilo seveda, da pogledas samo list papirja in, da potem ga preberes na pamet. Torej smo zelooo dalec od tega, kar lahko naredi danasnji racunalnik v trenutku.


Vse zgoraj nasteto, dela racunalnik vecina podzavestno, torej, ne moramo steti, kot uporabno za nas, ceprav je bistvenega pomena, za nase zivljenje, samo ocitno spomin, nam ni na razpolago, tako, da ti prav nic ne pomaga, se hvaliti, kaj vse si lahko mozgani zapomnijo, ce ne moras priti do teh spominov, kadar zelis.

To je, kot, ce bi ti imel celo mesto, polno knjig in se hvalis z tem, ce pa te nekdo vprasa za neko knjigo, mu je ne znas najti, samo reces, da jo ti imas, on pa ne.

Pa zapomni si ze enkrat, da se ne motis, ampak samo nimas prav.

matt
08.01.2006, 02:36
Ce lahko dodam:
http://www.top500.org/lists/2005/11/basic

TOP1
BlueGene/L (IBM),
DOE/NNSA/LLNL, USA
280.6 TFlop/s, 131,072 processors

280 Teraflopsov je .. hmm .. za nekaj velikostnih razredov bolj gatetrgajoca zadeva kot 0.1Tips ..

Saj ne recem, ta omenjeni racunalnik je prevelik za v zep. Ampak tud Eniac samo 60 let nazaj je bil tud nemarno tezka kanta ...

Vec o skatli:

http://www.research.ibm.com/bluegene/

kvaka
08.01.2006, 10:45
v realnosti pa en nevron ni kot en tranzistor ampak kot en mali mikrokontroler, ki ima mikroprocesor, eeprom, ram, in cca. 7000 I/O vodil za medsebojne povezave z drugimi, s tem, da je rekonfigurabilen... vsak nevron bi bil sposobne živet kot samostojni organizem(!!!). lah to dojameš?


V bistvu se zadeva modelira na različne načine, kjer bi težko en nevron imenoval mikrokontroler, prej logična vrata (ok, malo boljše kot trazistor je :) ).

Najenostavnejši model je t.i. TLU, kjer se preprosto izračuna vsota vhodov in se primerja z vgrajeno funkcijo (ki je lahko kar meja - torej treshold) in če je manjša od te funkcije, je izhod 0, sicer 1. Če te zanima, pa ne poznaš, si poglej kak Artificial Inteligence, A Modern Approach (tudi na muli).

kvaka
08.01.2006, 11:13
hm... nebo šlo lih čist tkole na izi...

tole ti primerjaš z 1/0 tranzistorjem?
http://users.rcn.com/jkimball.ma.ultranet/BiologyPages/N/Neurons.html

Ne. Nikakor pa z mikrokrmilnikom. Bolj z logičnimi vrati. In za logična vrata s par tisoč vhodi (baje jih imajo precej različno nevroni) rabiš kar malo več kot en tranzistor.

pk
08.01.2006, 18:43
poskusimo takole - 100% možganske kapacitete ne uporablja noben psihično zdrav človek. Od 10% do 100 je ogromen razpon, v katerega se, oprostite, ne pustim popredalčkat. Še več, predalčkanje take vrste osebno smatram za napad na svojo osebno integriteto, pa naj sem glupa kot noč ali pametna čisto malo manj kot geniji.Namreč, vic je v tem, kakor je že Twar napisal: možgani rabijo telovadbo. (O.K., ne možgani, pač pa male sive celice).
Mrjeryy, kakor je tvoj primer z dopustom nazoren, če bi dan za dnem v mislih obnavljal vse dogodke tistega dopusta, ne bi ničesar pozabil. Niti v pozni starosti ne. Mene naravnost fascinira, kako stari ljudje dobro pomnijo dogodke zlasti iz svojega zgodnejšega opbdobja, medtem ko često pozabijo, kaj so imeli n.pr. pred par urami za kosilo,... Torej je bistvena razlika prej v kvaliteti kot v količini sinaps. Tiste, ki jih ustvari mlajši oragnizem, zgleda da so mnogo bolj vzdržljive kot tiste iz kasnejšega obdobja.
Drugače pa je ta tema super.

mrjerry
08.01.2006, 18:55
Zanimivo je pa nekaj drugega. Delali so poskuse (ne me vprašat kje, kdaj, kako, ker sem to poslušala od proferorja nevrologije), ko so z minimalističnimi elektrošokci dražili posamezne možganske dele - pri zavesti - možgani namreč ne bolijo. Dobili so zanimive rezultate. Ljudje so poročali o spominih iz čisto začetka otroštva, znali so opisat sceno do zadnjega detaila. Da je prišel npr. k babici, da je žarek svetlobe padal počez čez sobo, da je na polici stal telefon, kak vonj je bil v prostoru itd.

Ne bom nič dodala. Izpeljite sami kar mislite, da bi to lahko bilo. Jaz nimam razlag ne mnenja o tem :)

Ne zdi se mi nemogoce. Najprej bi bilo treba preveriti, ali so to dogodki, ki so se v nekem obdobju veckrat ponavljali, ali zgolj enkratni dogodki. Poleg tega so spomini iz otrostva pogosto zelo zelo mocni (morda le nekam globoko zakopani), pac zato, ker takrat do neke mere smo tabula rasa in se nam kot otrokom v mozgane zapise skoraj vse, kar zaznavamo.

Skorajda ni otroka, ki ne bi v otrostvu izkazoval izjemnih lastnosti v nekem delu pomnenja. So otroci, ki znajo na pamet rojstne dneve vseh sorodnikov, sosedov itd. in ti jih nastejejo v poljubnem vrstnem redu. Drugi na pamet nastejejo vse avtomobile in celo registrske tablice vseh stanovalcev v bloku, itd. Pa to kasneje niso neki ultra geniji, pac pa cisto "normalni" ljudje.

mrjerry
08.01.2006, 19:04
Mrjeryy, kakor je tvoj primer z dopustom nazoren, če bi dan za dnem v mislih obnavljal vse dogodke tistega dopusta, ne bi ničesar pozabil. Niti v pozni starosti ne. Mene naravnost fascinira, kako stari ljudje dobro pomnijo dogodke zlasti iz svojega zgodnejšega opbdobja, medtem ko često pozabijo, kaj so imeli n.pr. pred par urami za kosilo,... Torej je bistvena razlika prej v kvaliteti kot v količini sinaps. Tiste, ki jih ustvari mlajši oragnizem, zgleda da so mnogo bolj vzdržljive kot tiste iz kasnejšega obdobja.
Drugače pa je ta tema super.

Pripomba o podozivljanju je zelo na mestu in je pravilna. Cim imamo neke stvari v glavi, jih lahko vsaj v doloceni meri podozivljamo. U bistvu sva se ravno o tem prej `zapela' s Twarlockom.

Stari ljudje pa si trenutno situacijo tezko zapomnijo tudi zato, ker jim degradirajo cutila. Zato trenutno situacijo tudi slabse zaznavajo in jo zato tezje kamorkoli shranijo. Medtem ko spominski del ostaja neokrnjen. Sinergetski ucinek pa je, da imajo mozgani starejsih s trenutnimi informacijami manj opravka (ker jih manj dobijo), zato pac toliko bolj rovarijo po tistem, kar imajo na razpolago. In zato od nekaterih stalno poslusamo ene in iste 100 let stare zgodbe.

En zanimiv primer so Monetove slike. Kot impresionist je vedno skusal naslikati tocno to, kar je videl. Barvna vsebina njegovih slik pa se z leti mocno spreminja. V starosti je vse risal vijolicasto. Kasneje so (mislim, da prav na osnovi slik) ugotovili, da je Monet imel tezave z ocmi, zaradi katerih se mu je zamaknil barvni spekter videne svetlobe. Torej neke panorame ni vec videl z barvami, kot je bil navajen iz otrostva, ampak v nekih cudnih, celo nenaravnih odtenkih. In to cloveka sigurno rahlo zmede.

Lilly the Bear
08.01.2006, 20:02
Ne zdi se mi nemogoce. Najprej bi bilo treba preveriti, ali so to dogodki, ki so se v nekem obdobju veckrat ponavljali, ali zgolj enkratni dogodki. Poleg tega so spomini iz otrostva pogosto zelo zelo mocni (morda le nekam globoko zakopani), pac zato, ker takrat do neke mere smo tabula rasa in se nam kot otrokom v mozgane zapise skoraj vse, kar zaznavamo.


Eemm...malo preveč si se zapel s temle otroštvom. To je bil samo eden od mnogih primerov, ki sem si jih bolje zapomnila, ker je bil tudi med predavanji zelo lepo razložen in predstavljen. Drugače niso bili samo spomini iz otroštva.

anarchy
08.01.2006, 23:07
:rolling: :rolling: :rolling:



možgani so preklet bolj komplexna zadeva kot en računalnik s čemer jih ti ves čas primerjaš. procesor je narejen in tak ostane. možgani pa se ves čas nadgrajujejo, gradijo se nove nevronske povezave, rekonfigurirajo se stare, ... ti pa to primerjaš z mrtvim kosom silicija z nekaj milioni tranzistorjev & so on...

možgani rabjo nova doživetja drugače zaspijo in malodane zakrknejo.


Procesor se da programirati bolje, kot mozgane in to je dejstvo. Na zalost se moram se moram zadovoljiti z mojimi mozgani, ceprav nisem zadovoljen, glede njihovega delovanja in zmogljivosti, ker so prevec slabo narejeni za moje potrebe. Ce si pa ti z svojimi zadovoljen je pa tvoj problem, saj nisem rekel, da clovek, ki zivi v revscini, da mora biti zadovoljen, ceprav se mora z tem sprijazniti. Nekateri pa ne bodo nikoli veseli, tudi, ce imajo miljardo dolarjev na racunu.

mrjerry
09.01.2006, 08:11
Eemm...malo preveč si se zapel s temle otroštvom. To je bil samo eden od mnogih primerov, ki sem si jih bolje zapomnila, ker je bil tudi med predavanji zelo lepo razložen in predstavljen. Drugače niso bili samo spomini iz otroštva.

Jah, ne poznam primera zadost natancno :angel:

Poanta je pa v tem, da moras najprej ugotoviti, ali so `spomini' sploh tocni, ali pa gre za mikse razlicnih podobnih trenutkov. S tem, da das cloveka na par elektrod, ugotovis obstoj fenomena (kar je sicer izjemno pomembno),l potem ga je pa potrebno natancneje raziskati. Ze `legenda', da se ti v trenutkih groze film o zivljenju zavrti pred ocmi, najbrz ni v celoti iz trte zvita. V ekstremnih situacijah sigurno lahko dostopamo do stvari, do katerih v normalnem stanju ne bi prisli. Vprasanje pa je, kdo se bo dal na elektrode zato, da se bo spomnil telefonske stevilke, ki jo je pred 20 leti dobil od ene orto divje bejbe, kmalu zatem pa jo izgubil. V bolj `resnih' primerih, recimo na zaslisanjih pric na sodiscih in podobno pa bo treba opraviti se ogromno raziskav, da se potrdi nedvoumna verodostojnost taksnih `spominov'.

anarchy
09.01.2006, 21:44
in kaj bi ti rad? bil "ibr-genij" - vsi najbolj znani geniji v enem? vsak extrem ma svoje ornk minuse.

ne, to d'sem s svojimi zadovoljen ni moj problem ampak moja prednost.

a pa misleš d'so bli moji možgani vedno taki kot so zdej? v oš sm bil dobesedno podpovprečen, komaj sem zdeloval razrede... še pred nekja več kot desetimi leti nism bil kej zlo drgačn kot ti - obremenjeval sem se z globalnimi zarotami, alieni, odsotnostjo vesoljske tehnologije, davnimi civilizacijami, religije, blah-blah... bil sem dobesedno sfrustriran z dejstvom o svoji nesposobnosti razumevanja formul, ugank prostora in časa... lih tko kot ti zdej... tkrat sem se npr. tut ujezil lih tko kot vsak normalen človek... ko je očim udaril mamo sem ga iz slepe jeze sesu d'je končal v kliničnem... vse je bilo "normalno"...

torej, lahko ti zatrdim, da je možgane možno programirat vendar tega zaenkrat še ni moč narest s tipkanjem po tipkovnici, niti je to možno z eno samo mislijo ali samo z voljo kar tako. za to je potrebno velik odrekanja in velik velik dela na samemu sebi, predvsem pa je zato potrebna volja, odločnost in pa odsotnost pričakovanj, želja in hotenj.


se še učim...

Glede cloveske osebnosti ne moram in nihce ne mora zagotovo reci, ce je to nasa osebnost ali ne, jaz se bolj nagibam k temu, da se nasa osebnost ustvarja in prilagaja okolici in si jo vecinoma sami lahko izbiramo, ceprav je vcasih prevec fizicno "DNK" podedovana. Verjetno imamo lahko tudi vec osebnosti, zakaj pa ne, samo potem vprasanje, katera osebnost je zares nasa, pristna, ali moramo sprejeti taksno osebnost, kakor sami zelimo, ali kakrno zeli druzba?

Mozgane se seveda programira, saj se razvijajo, samo problem je v tem, da se zelo pocasi razvijajo in zato je potrebno dosti casa in truda, pri racunalniku je pa lih obratno, tam ni potrebno dosti casa in skoraj nic truda, ko je enkrat program narejen, ga samo kopiramo.

anarchy
09.01.2006, 21:49
Jah, ne poznam primera zadost natancno :angel:

Poanta je pa v tem, da moras najprej ugotoviti, ali so `spomini' sploh tocni, ali pa gre za mikse razlicnih podobnih trenutkov. S tem, da das cloveka na par elektrod, ugotovis obstoj fenomena (kar je sicer izjemno pomembno),l potem ga je pa potrebno natancneje raziskati. Ze `legenda', da se ti v trenutkih groze film o zivljenju zavrti pred ocmi, najbrz ni v celoti iz trte zvita. V ekstremnih situacijah sigurno lahko dostopamo do stvari, do katerih v normalnem stanju ne bi prisli. Vprasanje pa je, kdo se bo dal na elektrode zato, da se bo spomnil telefonske stevilke, ki jo je pred 20 leti dobil od ene orto divje bejbe, kmalu zatem pa jo izgubil. V bolj `resnih' primerih, recimo na zaslisanjih pric na sodiscih in podobno pa bo treba opraviti se ogromno raziskav, da se potrdi nedvoumna verodostojnost taksnih `spominov'.

To glede zavrtitve celega zivljenja je seveda zeloooo pretirano, ker to so pac izjave ne prevec inteligentnih ljudi z bujno domisljijo in ne prevec resnimi znanstvenimi opazovanji, pac lahko jim oprostimo, ker se motijo, ker ne vedo, kaj govorijo, ker tako se pac rece.

A se sploh kdo spomne, kaj vse je delal pred eno uro? Ma do podrobnosti, da dozivi isto? Ma lepo vas prosim, se sedanjosti se ne zavedamo, preteklosti pa komaj dohajamo, prihodnost pa lahko vsaj nekako speminjamo.

Snowblind
10.01.2006, 13:53
zlo zanimivo

seveda pa poznamo tudi primere ki uporabljajo tudi manjšo odstotažo
http://www.pbs.org/wgbh/pages/frontline/shows/choice2004/art/p_bushmainp.jpg

Matevzk
10.01.2006, 20:46
Offtopic:

Če je kdo gledal film Beautiful mind ... stavek "She never gets old!" No, veljal bi za Anarchyja :D
Anarchy, pred kakšnimi 4 leti so govorili, da si verjetno star 13 let, in takrat sem ti oprostil, da še ne obvladaš dobro materinega jezika. Namreč, MORATI in MOČI sta dva precej različna modalna glagola in dobro bi bilo, če bi ju pri 17 letih (čeprav imaš verjetno več) znal ločiti.

edit: slovnične napake :|

anarchy
10.01.2006, 22:17
Offtopic:

Če je kdo gledal film Beautiful mind ... stavek "She never gets old!" No, veljal bi za Anarchyja :D
Anarchy, pred kakšnimi 4 leti so govorili, da si verjetno star 13 let, in takrat sem ti oprostil, da še ne obvladaš dobro materinega jezika. Namreč, MORATI in MOČI sta dva precej različna modalna glagola in dobro bi bilo, če bi ju pri 17 letih (čeprav imaš verjetno več) znal ločiti.

edit: slovnične napake :|

Ne verjamem, da sem ze stiri leta gor na forumu, ceprav gre cas res hitro, recimo okoli tri ajde, drugace, kar se tice slovenscine, ce se do sedaj nisem rpavilno naucil, se tudi ne bom in sem brezupen primer, ker pac nisem talent za slovnico kakrsnihkoli jezikov.

Drugace je pa res, da se nikooli ne staram, saj v bistvu pomembno je, kako se pocutis notri in ponavadi se clovek stara samo odvzunaj in se to mi ponavadi pravijo, da sem isti kot v osnovni soli.

Mazy
22.03.2006, 17:43
Pozdravljeni zanimiva tema in sm se prov zarad te teme vpisal na ta forum.

Zato k bi rad popravil tistega ki je rekel da je einstein uporabljal 40% mozganov....
Dokazali so da je bil einstein malce avtist. Ste vedeli da ni do 5 leta spregovoril niti besede, za avtiste je pa znacilno da celo zivljenje ne spregovorijo skoraj niti ene besede. In prav ti imajo te zmoznosti da racunajo produkte 10 ali vec mestnih stevilk v nekaj sekundah... Fora je pa samo v tem da se avtisti lahko izredno skoncetrirajo na doloceno nalogo, Tako je bilo tudi z einsteinom lahko je 2 dni sedel v sobi in racunal pac kar je racunal brez hrane v pizami.... In ker so pac nasi mozgani tako kot misice ce jih pustis stagnirajo, je tudi on povecal del mozganov pac tisti del ki je bil odgovoren za resevanje njegovih racunaskih problemov. Dognali so tudi to da je imel malce boljso prostorko predstavo in bujno domisliujo... kar mu je seveda pomagala pri temu da je postal genij svojega casa...

Pa se komentar glede ljudi ki naj bi imeli fotografski spomin, Kako bi lahko tak clovek prebolel recimo smrt svoje matere, ko pa bi se vsak dan svojega zivljenja spominjal bolecino k jo je dozivel v trenutku ko je izvedel za njeno smrt. Hotel sem samo povedati to da ce bi se vsega spominjali bi se nam že zmešalo vsem skupaj:)

Snif
22.03.2006, 18:35
Manj kot 10 %. Vsaj za nekatere to kar velja, ker z obnašanjem kažejo na neuporabo oz. minimalno aktivnost.

anarchy
23.03.2006, 22:44
zavestno porabljamo zelo malo mozganov, jaz bireku, manj, kot 0.0001%, ker, ce bi vedu, samo tak delez mozganov uporabljati z njihovo ogromno racunsko mocjo, bi bil vec kot zadovoljen, vi tle pa neki fantazirate o 1%, 10% ali 100% ? Ma se vidi, da ne razumete, da ne poznate moci mozganov, ali je ne znate primerjati z racualnisko mocjo.