Tema: Moja poezija
Poglej enojno objavo
  #3  
Staro 02.10.2005, 16:01
mgolob
Guest
Sporočila: n/a
Privzeto

Citat:
quote:Originalna objava lucya

GLEJ Z DUŠO POPOTNIK, KI GREŠ!

Cveti.
Roža cveti.
Cveti in dehti,
ko metulj se na njej naseli
in pije njen sladki napoj
za svoj življenski obstoj.

Popotnik pa gre
in se sploh ne ozre.

Cveti.
Polje cveti.
Cveti in valovi,
ko ga veter nežno položi
v zibelko žive narave
za naše bodoče rodove.

Popotnik pa gre
in se sploh ne ozre.

Cveti.
Dežela cveti.
Cveti in krvavi
iz ran vsakdanjih ljudi,
ki bijejo bitko za biti,
ki hočejo še vedno živeti.

Popotnik pa gre
in se sploh ne ozre.

A vendar postoj
popotnik, ki greš
in se sploh ne ozreš,
ker se nočeš ozreti,
ker ne sme te boleti
usoda neznanih ljudi.

Popotnik,
Ti moraš si dušo odpreti,
Ti moraš se vanjo zazreti
in videl boš rože cveteti
in čutil boš veter leteti
in če boš želel si v duši
čisto na dnu pristati,
boš zmogel z lahkoto v srcu
Človek Človeku postati.


Upam, da vas nisem preveč zamorila