Poglej enojno objavo
  #73  
Staro 02.02.2009, 19:34
Vernik Uporabnik Vernik ni prijavljen
Pripravnik
Član od: Jan 2008
Sporočila: 304
Privzeto Re: Razlaga Razodetja, zadnje biblijske knjige

Čeprav je tema Razodetje, bom izjemoma opisal eno prvih ozdravljenj, ki jih je Bog storil preko Branhama v začetku njegove službe (nekje sredi prejšnjega stoletja). Za tiste, ki še nikoli niso videli, kako Bog deluje, bo to mogoče zanimivo.

Šlo je za 65 letnega moškega, ki je bil hudo poškodovan v prometni nesreči. V njega se je z avtomobilom zaletel mlad par, ki je na ovinku izgubil oblast nad vozilom. Ta človek je imel zlomljene noge in roke ter hrbet. Nekaj reber je imel tako zlomljenih in obrnjenih v pljuča, da bi ga vsaki nepremišljeni gib pokončal. Imel je tudi visoko vročino, 40 °. Ime mu je bilo William Merrill.
Branham, ki so ga klicali Billy, še ni vedel nič o tej nesreči, ko je dobil vizijo. Vizijo o ozdravljenju, ki jo je dobil v eni prazni hiši, je povedal prvemu, ki bi ga hotel poslušati. To je bil kristjan John Potts. Naslednji dan je ta prišel nazaj k Branhamu in mu povedal o poškodovanemu človeku, ki je odgovarjala njegovi viziji. Ta je ležal v eni katoliški bolnišnici. S prijateljem Georgejem sta se odpravila tja.
Odlomek je opisan po resničnem dogodku:

»Sprašujem se, ali je to človek, ki sem ga videl v viziji.«
Ves dan se je Billy spraševal, kaj se bo zgodilo, če bo zares molil za človeka, ki je v tako težkem zdravstvenem stanju. Ta misel ga je vedno znova vznemirjala. Ali bo človek res vstal s postelje in si začel snemati zavoje, kakor je videl v viziji? Tedaj se je Billy spomnil pridig, ki jih je poslušal od pridigarja dr. Davisa in v katerih je ta ljudi vzpodbujal, naj verujejo v nadnaravno Božjo moč, ki dela čudeže. Do trenutka, ko je Billy končal s svojim delom, je bil pripravljen.
Prijatelj George mu je dejal: »Seveda, Billy, šel bom s tabo in bom molil za tega človeka.«
Medtem, ko sta se vzpenjala po stopnicah bolnišnice mu je Billy tolmačil: »Brat George, teh nenavadnih stvari, ki se mi dogajajo, jaz ne razumem. Toda vem, da ne bom mogel moliti za tega starega moža, dokler ne bosta v sobi ob njegovi postelji na drugi strani stala dva belca, ker moram narediti vse točno na način, kot mi je bilo to prikazano. Tako da ne vem, če se bo to zgodilo ravno nocoj. Toda počakaj in videl boš. Ta človek bo ozdravljen.
Ko so prišli notri, je Billy vprašal za gospoda Merrilla. Napotili so ga do njegove sobe. Z enim samim pogledom na človeka v postelji je Billy vedel, da je na pravem mestu. To je bil človek, katerega je včeraj videl v viziji.
»Dober večer, gospod. Jaz sem Billy Branham. Pri vas je bil včeraj človek, ki vam je povedal zame.«
Starejši mož se je vznemiril od nestrpnosti. »O, ti si ta fant, ki bo molil zame in bom ozdravljen.«
Njegova žena, ki je stala ob njegovi postelji, se je vznejevoljila in pričela govoriti: »Mladenič, mislim da ne razumeš, v kako resnem stanju je moj mož. Ne samo, da ima temperaturo preko 40 °C, rentgen je celo pokazal, da so nekatera od njegovih zlomljenih reber premaknjena vertikalno na pljuča. Če napravi najmanjši napačni gib samo za cm, bi ti ostri delčki lahko prebili pljuča. Ali pa še slabše, lahko bi prerezali arterijo in bi izkrvavel do smrti. Ne strinjam se s tem, da sploh prihajaš sem in ga takole vznemirjaš.
Toda gospod Merrill je vse skupaj sprejel drugače. »Dajmo vsaj slišati, kaj ima fant za povedati.«
Billy jim je ponovno povedal izkušnjo o včerajšnji viziji. In v trenutku, ko je svojo pripoved končal, sta v sobo vstopila mladi fant in dekle. Gospod Merrill ju je predstavil. Bila sta mladi par, ki sta povzročila nesrečo, za kar jima je bilo zelo žal in ju je resnično skrbelo za njegovo zdravje. Žalostnih in resnih obrazov sta se pomaknila na drugo stran postelje, ki je bila blizu zidu.
Vse se je ujemalo z vizijo in s tem je bilo Billyu dano znamenje. Sklonil se je in brž, ko je začel moliti nad njim, je gospod Merrill zavpil: »Jaz sem ozdravljen
V trenutku se je vzravnal v postelji. Njegova žena je prestrašena zavpila: »William, ne,« in ga poizkušala potisniti nazaj na blazine.
V sobo je vstopil pripravnik. Tudi on je poizkušal zadržati gospoda Merrilla na postelji, vendar se jima je stari mož nekako uspel izmuzniti ter vstati. Pri tem je neprestano vpil: »Jaz sem ozdravljen! Jaz sem ozdravljen!«
Takoj so pritekle medicinske sestre in zdravniki. Ena od katoliških sester, ki je prihitela v sobo je dejala Billyu in Georgeu: »Vidva morata oditi od tu. Ne moremo vama dopustiti, da tako vznemirjata tega človeka. On je zelo bolan.«
Ko sta Billy in George odšla, se je gospod Merrill boril in poizkušal obleči svojo obleko. Nekaj doktorjev ga je hotelo prepričati, da bi se vrnil v posteljo. Vendar zaman. Ko sta odšla, je Billy na dnu bolnišničnih stopnic dejal svojemu prijatelju Georgeu: »Počakajva tukaj. Glej, kmalu bo prišel dol po teh stopnicah. Nosil bo sivi plašč in klobuk«
Minilo je nekaj minut in res je prišel po stopnicah s svojo ženo in to tako živahno, kot da je obiskovalec in ne bolnik. Nosil je sivi plašč in klobuk, torej natančno tako, kot je napovedal Billy.
George ga je vprašal: »Kako si se lahko rešil vseh teh doktorjev?«
Gospod Merrill se je nasmehnil izpod sivih brkov in dejal: »Izmerili so mi temperaturo in ko so videli, da je normalna, so me izpustili.«

To je resnična zgodba. Pri tako silovitem trenutnem ozdravljenju bolnika ni bil zmeden samo William Branham, ampak celotna okolica. To, kaj se je dogajalo preko njega, je presegalo človeški razum in vsa pričakovanja.
Ampak to je bil šele začetek