Poglej enojno objavo
  #35  
Staro 30.08.2005, 15:33
namgyal Uporabnik namgyal ni prijavljen
Uporabnik
Član od: Jun 2004
Sporočila: 951
Privzeto

Citat:
quote:Originalna objava ozayrus

očitno sem malce narobe se izrazu, hotel sem pudarit prepoznavnost pisateljev. če recimo pomisliš, koliko pisateljev je v sloveniji, in koliko od teh je recimo resw branih, potem ugotoviš, da so prepoznani redki.recimo Jančar, Bartol,... Milekovo sem uvrstil samo zaradi tega, ker je pač medijsko preproznavna. strinjam se, da knjiga ne dosega nekaterih njenih časopisnih prispevkov. pa je bila vseeno precej brana. in zakaj je nebi smel primerjat z svetom. če primerjaš Milekovo al pa recimo kašno Viktorijo Holt, Sidny Sheldon (pa brez zamere oboževalci) se mi zdi prva bolš, pa vendar se manj bere.

Hočem reč, da je prepoznavnost v medijih, ki jo človek doseže z literarnim delom, težko doseč in spoštujem vsakega, ki jo. samo v sloveniji imamo problem, da se preveč osretotočimo, na tiste že uveljavljene, kot pa na tiste, ki imajo veliko potencijala, toda zaradi takih in drugačnih razlogov. tak potencijal ne morejo deliti.


************************
Nove ideje rabijo svoj prostor
Vzeto na znanje.

Se pa kljub temu še ne strinjava povsem. Kolikor poznam slovensko sceno, mislim, da je problem ravno obraten: naša promocija v tujini je preveč razpršena, premalo sistematična in še kaj. Natančneje. Ujeta je v neki čudni krog med tem, da je preveč razpršena in med tem, da nekateri ljudje, ki so morda boljši od promoviranih, ne pridejo zraven. Njen naglavni greh pa je ta, da je slovensko "prodiranje" v tujino bolj namenjeno samopromociji doma (in njenim finančnim koristim, npr. v obliki štipendij ipd.), kot pa promociji v tujini. Zelo dober primer je bil pred kratkim v DSP, kjer je Šalamun predstavljal v Romuniji delujočega srbskega prevajalca, ki je prevajal Kosovela v romunščino. Pa je Lidija Dimkovska, poznavajoč to delo, in ker je (še) neobremenjena s to sceno opozorila, da so ti prevodi slabi, da je takšna promocija prej kontraproduktivna in še kaj.

Ne smemo pa pozabit na dovolj objektivni dejavnik: Holtove, Sheldonove ali iz visoke literture Atwoodove, Austerji, Ondaatjeji in še kdo imajo že v štartu za sabo večdesetmilijonske trge in iz takšnega štarta je bistveno lažje (skoraj neprimerljivo lažje) ustvarjati prepoznavnost in slavo. Saj dosti povesta tudi primera Poljske in Romunije in Litve - vse tri so ta trenutek zelo močne v poeziji, ampak od njih je bolj znana kvečjemu Poljska, predvsem zaradi velikosti.

Veliko veliko pa je seveda odvisno od financ, ki jih nudi država. Kanada je tukaj dober primer. Sforsirali so svoje leposlovje, sforsirali so svojo mladinsko literaturo, pred katero pa naši boljši primerki prav nič ne zaostajajo.

No... ampak zdej smo že precej zašli (ali pa tudi ne...)