Poglej enojno objavo
  #1  
Staro 26.04.2009, 21:11
treznoglav Uporabnik treznoglav ni prijavljen
Novinec
Član od: Aug 2008
Sporočila: 53
Privzeto Kaj pravzaprav 27. Aprila praznujemo

Do l 1990 se je praznik imenoval dan osvobodilne fronte-OF. Po osamosvojitvi je preimenovan v dan boja proti okupatorju. Dejansko pa se je z okupatorjem že maja prva spopadla skupina oboroženih nacionalistov - tigrovskih emigrantov iz Primorske na Mali gori pri Ribnici.

Dne 26. ali 27. aprila 1941 je na pobudo in pod vodstvom predstavnikov maloštevilne komunistične partije potekal tajni sestanek majhne skupine. Komunisti niso povabili nobenega predstavnika predvojnih legalnih političnih strank (ljudska, narodno-napredna, socialdemokrati). Poleg komunistov, je bil samo še krščanski socialist - odpadnik iz ljudske stranke, odpadnik iz liberalne unitaristične športne zveze Sokol in par levičarskih kulturnikov. Na sestanku niso ustanovili osvobodilne, temveč protiimperialistično fronto-PIF. Sklepi ustanovnega sestanka so samo posplošeno naperjeni proti vsem imperializmom in slavijo Sovjetsko zvezo, ki je tedaj bila prijateljska zaveznica nacionalsocialistične Nemčije. Ob tem še, dotedanji slovenski eliti, pavšalno očitajo narodno izdajstvo.

Vendar slovenska elita nikakor ni delovala izdajalsko. Celo obratno; v dneh aprilske vojne je pozivala k narodni enotnosti. Še več, pred prihodom okupatorja so banovinske oblasti iz ječ izpustile vse takrat zaprte komuniste in uničile njihove dosjeje. Ob prihodu okupatorjev je bilo sicer storjenih nekaj, nerodnih, naivnih in ponižujočih gest vodilnih politikov, ki pa Slovencem niso povzročile ne smrtnih žrtev niti materialne škode. Kasnejše vljudnostne formalne geste in izjave, političnih, gospodarskih in cerkvenih predstavnikov namenjene italijanskemu okupatorju, niso nikakršna izdaja. Edini namen teh gest je bil ohranjati razmeroma blag italijanski okupacijski režim. Prav zaradi tega so se v ljubljansko pokrajino lahko zatekali številni begunci iz nemške okupacijske zone. Ob tem pa so demokratične stranke že aprila ustanovile demokratično odporniško Slovensko legijo. Slovenska elita, enako kot ljudstvo, ni želela nacifašistične okupacije. Pred vojno v Sloveniji sploh ni bilo nobene stranke nacifašističnega značaja. Na nemškem okupacijskem območju so bili prvi izgnanci ravno pripadniki slovenske elite. Bili so sicer številni primeri resničnega izdajalskega narodnega odpadništva, vendar skoraj izključno na Štajerskem in samo med najrevnejšimi kmeti ter proletariatom. Na celotnem italijanskem okupacijskem območju pa tega pojava sploh ni bilo.

Sklepi PIF sploh ne omenjajo boja proti okupatorju. Boj proti okupatorju, pod vodstvom komunistov, se je začel šele po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo. Dejansko torej, še sedaj, praznujemo dan začetka usodnih medvojnih delitev in uvoda v komunistično revolucijo, ki je potekala vzporedno z narodno osvobodilnim bojem. Pluralni vsenarodni odpor okupatorju bi bil mogoč, vendar je hegemonija komunistov v OF vsilila bojevanje na revolucionarni način in z revolucionarnimi metodami, kar je bilo za mnoge zavedne demokratične Slovence nesprejemljivo. Takšno ravnanje komunistov oz OF je povzročilo narodni razkol in kasneje veliko nepotrebnih žrtev na obeh straneh. Končni rezultat je bila komunistična zmaga, množični poboji, katerih obseg v polnem obsegu odkrivamo šele sedaj in dolgoletna totalitarna diktatura. Po 45 letih eksperimentiranja in raznih izvirnih čudaških blodenj (neuvrščenost, samoupravljanje, družbena lastnina, drobitev podjetij na tozde, delegatski sistem itd) smo se vrnili v ti kapitalizem. Za dvomljivce; zakon o delniških družbah je bil sprejet še v času SFRJ l 88, torej so nas kapitalizem pripeljali celo komunisti! Torej prav tja, kjer smo že bili še pred okupacijo. Le da so sedaj drugi lastniki, deloma otroci, vnuki, ali pa vsaj pristaši zločinskih komunističnih revolucionarjev.

Torej še vedno praznujemo dogodek, ki je dejansko pomenil uvod v krvavo komunistično revolucijo. Proslavljanje pa si zaslužijo samo tisti dogodki, ki so za veliko večino Slovencev pozitivni in nesporni, to pa ta dan ni.