Poglej enojno objavo
  #7  
Staro 29.10.2005, 11:52
Lintvern Uporabnik Lintvern ni prijavljen
Pripravnik
Prikazne slike uporabnika/ce Lintvern
Član od: Jun 2004
Naslov: Ljubljana
Sporočila: 283
Privzeto

Po eni od taksonomij (Bradley and Galil ) se red Phasmatodea deli na dva podreda : Anareolatae in Areolatae. Anareolatae : v 2 družini (Heteronemiidae in Phasmatidae); Areolatae pa v 4 družine, ki se delijo naprej v poddružine (vseh je 17) in rodove, v katerih se nahaja po zadnjih podatkih že 3000 opisanih vrst.
1. družina Heteronemiidae
2. družina : Phasmatidae
3. družina Bacillidae
4. družina Pseudophasmatidae
5. družina Timematidae
6. družina Phylliidae – živi listi
Naseljujejo pretežno topla in vlažna področja, le nekaj vrst najdemo v bolj suhih predelih (v Sredozemlju živi le 10 vrst, v severni Ameriki in Kanadi pa le 1 vrsta). So rastlinojede, hemimetabolne, nočno aktivne žuželke; samci so bolj redki in manjši ali pa jih sploh ni, značilna je deviška oploditev, partenogeneza, ko samičke ležejo neoplojena jajčeca.
Znani so po prikrivalni (kriptični) obliki in barvi; predvsem samice so večinoma nekrilate. Tu najdemo največjo žuželko na svetu, to so samice vrste Baculolonga (Phobaeticus) kirby iz Bornea, ki merijo 328 mm od glave do konca telesa, skupaj s stegnjenimi nogami pa dosežejo kar 546 mm! Še daljša je vrsta B.(P.) serratipes iz Malajskega polotoka, ki meri stegnjena kar 555 mm (a telo ima dolgo le 278 mm). Največji znan samec pripada vrsti Phobaeticus heusii iz Vietnama, ki doseže 25,05 cm. Najmanjši fazmid je samec ameriške vrste Timmea cristinae z vsega 11,6 mm (=1,16 cm). Največji živi list pa je vrsta Phyllium giganteum, tu samica doseže 113 mm, samec pa 81 mm. Večina fazmidov živi le še nekaj mesecev po tem, ko dosežejo spolno zrelost; le azijske vrste rodov Dares in Pylaemenes dočakajo 2 – 3 leta.


HRANA
Klasična hrana za paličnjake pozimi so listi zimzelena - Tradescantia-e , sicer pa listi in cvetovi robide (Rubus fruticosus), malinjaka (Rubus idaeus), murve (Morus sp.), navadne gvajave (Psidium guayava), evkalipta (Eucalyptus gunnii), bršljana (Hedera helix), kaline (Ligustrum sp.), šipka in vrtnice(Rosa sp.), hrasta (Quercus sp.), lipe, bezga, leske, kostanja, bukve, vrbe, rododendrona, gloga (beli trn) in še kaj.
VRSTE
Več kot 100 vrst paličnjakov in živih listov se običajno goji v Evropi kot domača ali laboratorijska žival. Za začetnike so najbolj primerni indijski paličnjaki. Zaradi pojava deviške oploditve so skoraj vse samičke. Samčki se pojavijo redko in jih običajno spregledamo. Nikoli ne spustimo eksotičnih vrst paličnjakov v naravo !
Indijski paličnjak, Carausius morosus (SINETY, 1901). Idealna vrsta za začetnike.Leta 1898 so nabrali populacijo obeh spolov v južni Indiji v kraju Shembaganur, Tamil Nadu v gorovju Palni na višinah 1830 – 2135 m n.m.v. Samčki se pojavljajo v razmerju 1 :1000 ; domnevajo, da so ginandromorfni (dvospolni), genetsko so samice, a sterilni. Včasih se pojavijo, če sveže izvaljena jajčeca takoj valimo na 30°C. Velikost : samice do 84 mm, samčki do 61 mm. Temperatura : sobna (16°C- 24°C). Jajčeca : kot seme konopje, okrogla, rjava z rumeno kapico. Pri 21°C se jajčeca izležejo po 4 – 6 mesecih, pri temperaturi 22-24°C po 13 - 20 tednih; na vlažnem papirju ali šoti in temperaturah okoli 26°C pa že po 6- 10 tednih; ličinke dozorijo po 6 levitvah po 4 – 7 mesecih, odrasle samičke živijo še 4 – 6 mesecev.Tekom svojega pol do največ enoletnega življenja izleže ob dobri hrani samička 1- 2 jajčeca na noč, 200 - max. 450 jajčec tekom plodilne "kariere". Valjivost jajčec je v optimalnih pogojih do 90%. Najhitreje se razmnožujejo pri temperaturi okoli 28°C. Samica začne izlegati jajčeca 2 tedna po spolno dozoritivi. Hrana : najbolje ta vrsta uspeva na listih kaline (Ligustrum) in na bršljanu, na robidi ne tako dobro.
Sredozemski paličnjak, suhi prot, Bacillus rossi (FABRICIUS), južna Evropa. Velikost : samice do 10 cm, redki samčki do 8 cm. Temperatura : 20 – 24 °C, vlažnost 50 – 80 %. Jajčeca : so ovalna, motna, s sivimi trakovi, prezimijo, izvalijo se po 3 – 8 mesecih, ličinke so zelene s kratkimi, rdečimi tipalkami; odrastejo po 4 mesecih, kot odrasli živijo še 3 – 7 mesecev. Hrana : robide, šipek, vrtnice, hrast.
Anamski ali vietnamski paličnjak, Baculum extradentatum (BRUNNER, 1907). Velikost : samice 11 cm, samci do 7 cm. Temperatura ; okoli 24°C, še bolje 25 - 30°C. Jajčeca: 2,5 x 1,5 mm se izležejo po 2 – 6 mesecih. Odrastejo po 6 mesecih. Hrana : robida, leska, jagode, glog.
Madagaskarski krilati paličnjak, Sipyloidea sipylus (WESTWOOD). Velikost: samice do 88 mm, samčki do 50 mm. Temperatura : 16 – 27°C, vlaga okoli 70%. Jajčeca : lepljiva, podolgovata, rjava in lisasta, samica jih nalepi na spodnjo stran rastlin. Izležejo se po 3- 4 mesecih, pri 26°C že po 3 - 4 tednih. Po 6 levitvah dozorijo po 4 – 6 mesecih, odrasli živijo še 6 – 9 mesecev. Samci letijo bolje od samic.Hrana : robida, rododendron, šipek ipd..
Avstralski veliki trnasti paličnjak, Extatosoma tiaratum (MACLEAY). Najbolj popularna vrsta paličnjaka na svetu, zaradi posebne strašljive oblike telesa so podobni škorpijonom, a so nestrupeni. Samčki so običajno prisotni in imajo krila, večje samice pa le zakrnela krila. . Velikost: samice 105 – 150 mm; samci 75 – 115 mm. Temperatura: 18 – 25°C, vlažnost nad 80%. Jajčeca: samica jih izleže do 1000 in jih straži; so velika, okrogla, belščeča, rumenorjava se izležejo po 5 – 8 mesecih; samčki se levijo 5 x, samičke 6 x; odrastejo po 3 – 6 mesecih, odrasli živijo še največ 6 mesecev, samčki dozorijo in poginejo prej. Hrana : evkalipt, robida, hrast.
Malajska džungelska deva (Jungle Nymph), Heteropterix dilatata (PARKINSON). Samci so motno temno rjavi z dolgimi krili, ki so belo ali zelenkasto obrobljena. Zadnja krila ima rožnata z rjavimi žilami. Samice so pogosto svetleče svetlozelene na zgornji strani in temnozelene na spodnji strani telesa, včasih pa so tudi rumene do rjavkaste. Ima velika krila, ki pa niso usposobljena za letanje.Oba spola imata dolge tipalke. Velikost : samička do 16 cm, samčki do 9 cm. Temperatura: 21 – 27°C, vlaga 80 – 95%. Pri višjih temperaturah se izleže več samcev kot samic. Jajčeca: ovalna, velika (10 mm), rjava, z vzorcem; valijo se 8 – 18 mesecev, ličinke se levijo 6 x (samci) ali 7x (samice), spolno dozorijo po 12 – 16 mesecih. Odrasli živijo še leto dni. Hrana : gvajava, malajska robida (Rubus moluccanus), robida.
Novogvinejski trnasti paličnjak, Eurycantha calcarata (LUCAS). Je zelo odporna vrsta. So rjave do zelene barve. Samice imajo velik ovopositor, samci pa močne, trnaste prve noge.Velikost: samice do 15 cm, samčki do 12,5 cm. Temperatura : 18 – 25°C, vlaga 70%. Potrebuje vodne kapljice ali napajalnik. Jajčeca : velika, ovalna, svetlorjava z vzorcem se izvalijo po 4 – 6 mesecih; po 6 mesecih ličinke dozorijo in se medtem 5 – 6 x levijo; odrasli obeh spolov so zelo agresivni do lastne in drugih vrst! Hrana : robida, glog (beli trn), hrast .
Dvopikasti ali javanski živi list , Phyllium bioculatum GRAY. Nekatere kulture te vrste so zelo težavne za gojenje, druge manj. Samčki so vitkejši z daljšimi tipalkami in lahko letajo s krili, samičke ne morejo. Velikost : samica do 94 mm, samec do 68 mm. Temperatura: okoli 24°C, vlažnost okoli 70%. Jajčeca : rjavkasta jajčeca so kot semena različnih rastlin, na vlažnem je % izvalitve visok, preko 80%; se izvalijo po 5 - 7 mesecih, samčki se levijo kot nimfe 5 x, samičke pa 6-7 x, preden dozorijo.Hrana : robida, malina, hrast, gvajava, vrtnica, mango, mirta, liči (Nephelium lappaceum).

Iz članka v letošni poletni dvojni številki 7/8 v reviji MOJ PES (avtor Bojan Dolenc)


Več kot vem, manj razumem ?