Poglej enojno objavo
  #376  
Staro 03.08.2009, 20:14
Vernik Uporabnik Vernik ni prijavljen
Pripravnik
Član od: Jan 2008
Sporočila: 304
Privzeto Re: Razlaga Razodetja, zadnje biblijske knjige (po W. Branhamu)

Citat:
Objavil-a s@ma_j@ma Prikaži sporočila
Mi lahko nalepiš link strani, kjer si to pisal? Težko se znajdem po številkah, ki mi jih navajaš.
Nalepil sem ti kar vsebino:
Izvor vsega malikovanja je v mestu Babilon. Originalno ime za njega je »Babel«, kar pomeni »Zlata glava«. V velikem davnem templju v Babilonu, kjer je začetek vsega malikovanja, prav tako najdemo ta zlati sončev lik.
Kako je sploh nastalo mesto Babilon. To mesto so ustanovili Noetovi potomci, ki so preživeli vesoljni potop. O tem lahko beremo v 1. Mojzesovi knjigi od 7. poglavja naprej.
Noe je imel tri sinove: Sem, Ham in Jafet. Ham je imel spet sinove in eden izmed njih je bil Nimrod. Ta je bil silen človek. O njem beremo v 1. Mojzesovi 10,8-12
Bil je torej dober organizator in izvrsten lovec. Največja takratna mesta so bili njegovi prvenci, oziroma, on je bil njihov ustanovitelj. Prej mest niso poznali. Najbolj znan med vsemi pa je bil Babilon s svojim ogromnim stolpom. Ta stolp se je pozneje porušil.
Nimrod se je poročil z Semiramido, vendar je zgodaj umrl. Njegovo smrt so objokovali po celem Babilonu. Pozneje ga je njegova žena proglasila za boga sonca z imenom Baal, sebe pa za boginjo, oziroma za ženo boga. Sin, ki se ji je kmalu zatem rodil, je dobil ime Tamuz. On je bil po njenem prepričanju sin boga sonca, oziroma sam utelešeni Nimrod. Tako se rodilo največje malikovanje v zgodovini človeštva, ki se vleče vse do današnjih dni.
Izvor malikovanja pa se pojavlja že v Nimrodovem očetu KUŠ-u. On se je imenoval »oče bogov« ali »tolmač bogov«, ker je govoril, da je imel razodetje oziroma tolmačenje od bogov.

Semiramida je veliko moč Nimroda in njegovo moč izkoristila sebi v prid. kot sem že napisal je ona razglasila sina Tamuza za reinkarniranega Nimroda in ker je bil Nimrod priljubljeni bog sonca, je s tem avtomatsko postala božja mati. V Babilonu je postalo njeno oboževanje tako močno, da je doseglo državno češčenje. Pozneje se je njeno češčenje razširilo po celem svetu, ker jih je Bog po porušitvi babilonskega stolpa razpršil vsepovsod, kot to beremo v 1. Mojzesovi knjigi 11,8-9:
Kako močno je bilo njeno čaščenje, vidimo iz številnih odlomkov iz Svetega pisma v Stari in Novi zavezi. Izraelci so se nenehno borili s to demonsko nadlogo. Nekateri kralji so to čaščenje uvajali, nekateri pa so se z vsem srcem borili proti njemu. Vedno pa so bili razdvojeni. Poglej si nekaj značilnih odlomkov.

V knjigi Sodnikov 2,11-13 beremo: »Izraelovi sinovi so delali, kar je hudo v GOSPODOVIH očeh, in služili Báalom. Zapustili so GOSPODA, Boga svojih očetov, ki jih je izpeljal iz egiptovske dežele, ter hodili za drugimi bogovi, za bogovi ljudstev, ki so prebivali okoli njih, in jih molili. Tako so razjezili GOSPODA. Zapustili so GOSPODA in služili Báalu in Astartam.«

In v knjigi Sodnikov 10,6: »Izraelovi sinovi so spet delali, kar je hudo v GOSPODOVIH očeh. Služili so Báalom in Astartam, bogovom Aráma, bogovom Sidóna, bogovom Moába, bogovom Amónovih sinov in bogovom Filistejcev. GOSPODA pa so zapustili in mu niso služili.«

Prerok Samuel je hotel svoj narod spraviti na pravo pot. V 1. Samuelovi knjigi 7,3-4 beremo: »Samuel je rekel vsej Izraelovi hiši: »Če se hočete z vsem svojim srcem vrniti h GOSPODU, odpravite iz svoje srede tuje bogove in Astarte, usmerite svoje srce h GOSPODU in služite samo njemu, pa vas bo rešil iz roke Filistejcev.« Izraelovi sinovi so odpravili Báale in Astarte ter služili samo GOSPODU.«
Tudi ljudstvo je večkrat spoznalo, da so zašli in da so grešili s čaščenjem tujih bogov. V 1. Samuelovi 12,10 pravi: »In vpili so h GOSPODU ter govorili: ›Grešili smo, kajti zapustili smo GOSPODA ter služili Báalom in Astartam. A zdaj nas reši iz roke naših sovražnikov in služili ti bomo
Vendar se tudi najmodrejši kralj vseh časov Salomon ni mogel izogniti pogubnemu vplivu tega božanstva. V 1. Knjigi kraljev 11,5-6 to vidimo: »Salomon je šel za Astarto, boginjo Sidóncev, in za Milkómom, gnusobo Amóncev. Tako je Salomon delal, kar je hudo v GOSPODOVIH očeh, in ni hodil popolnoma za GOSPODOM kakor njegov oče David

Iz odlomka vidimo, kako globoko v notranjost njihovega življenja se je zakoreninilo pogansko malikovanje vseh vrst.
Prerok Jeremija je bil že čisto obupan, ko je gledal gnusobo sredi svojega naroda. Jeremija v 7,17-22: » Mar ne vidiš, kaj počenjajo v Judovih mestih in po jeruzalemskih ulicah? Otroci nabirajo drva, očetje prižigajo ogenj in ženske gnetejo testo, da naredijo kolače za kraljico neba; drugim bogovom darujejo pitne daritve, da me jezijo. Mar jezijo mene, govori GOSPOD, ali ne sami sebe, za sramoto njihovih obrazov? Zato tako govori Gospod BOG: Glej, moja jeza in togota se razlijeta nad ta kraj, nad ljudi in nad živino, nad drevje poljá in sad zemlje; gorela bo in ne ugasne.«

Pa še nekaj iz Nove zaveze. Apostol Pavel je v Efezu naletel na močan odpor ljudstva. Ti so s vsem svojim srcem slavili boginjo Artemido. Apostolska dela 19,37: »Toda nismo samó mi v nevarnosti, da pride naše delo na slab glas. Tudi tempelj velike boginje Artemide bo izgubil veljavo. Ogrožena je veličina boginje, ki jo časti vsa Azija in ves obljudeni svet.
Po teh besedah so kot pobesneli začeli vzklikati: »Velika je Artemida Efeška!«


Skozi zgodovino je Semiramida dobila različna imena in sicer:
1. Ištar (Babilonija)
2. Izida (Stari Egipt)
3. Kibela (Azija)
4. Artemida (Efez)
5. Astarta (Fenicija); njo je častil tudi Salomon
6. Aštarot (Izrael); demonski vodja hudičev
7. Afrodita (Grčija)
8. Venera (stari Rim)
9. Diana (Rimska kraljica lova) ; njej je posvečen praznik 15. avgust
10. Baalti = moja Gospa = MeaDomina (latinsko) = Madonna (italiansko)

Hudič se seveda ni ustavil s prihodom Jezusa Kristusa, nazarejca na svet. Izkoristil je ime Marije, Jezusove matere in nadaljeval pogubno tradicijo iz Babilona. S svojo doktrino se je enostavno preselil v Rimokatoliško cerkev. Vse podobe božanstva so ostale iste, ozadje demonskega verovanja je ostalo isto, ime ki se je skozi zgodovino tako ali tako že večkrat spremenilo, pa je dobilo novo sodobno ime. To je Marija, božja mati, kraljica neba, nebeška kraljica, kraljica miru, zvezda morja (Stella maris), mati cerkve, mesec naše cerkve, Madona, mati rožnega venca.
Celo njeni prazniki so se prenesli. Praznik Diane, rimske kraljice lova, ki je bil 15. Avgust, je postal dan Marijinega vnebovzetja.

Katoliški sveti Bernard, opat iz Clairvauxa je med vsemi najbolj spodbujal Marijino čaščenje. Zasluge za Bernardovo dramatično religiozno razsvetljenje ima ena od črnih Marij, Madona iz Chatillona. Medtem, ko je pred njeno podobo recitiral Ave Marijo, si je Marija na podobi stisnila prsi, tako da so v redovnikova usta kanile tri kapljice mleka. Moderna psihologija bi ta dogodek gotovo pripisala duševni motnji. Pa vendar je po njegovi zaslugi Marija postala uradna zaščitnica znamenitega reda svetega božjega hrama templarjev, pozneje pa tudi nemškega viteškega reda.
Podobno izkušnjo je imel znani rimokatoliški pisec Alphons Liguori. On je bil kanoniziran in leta 1839 s strani papeža Gregorija XIV proglašen za svetnika. Papež Pij IX pa ga je proglasil za doktorja katoliške cerkve. V svojih spisih opisuje sceno, kjer grešnik vidi dve viseči lestvi z neba. Marija je na koncu prve lestve, Jezus pa na koncu druge lestve. Ko se grešnik hoče povzpeti po lestvi k Jezusu, zagleda njegov jezen in srditi obraz, zato vsak nemočen pade z lestve nazaj na zemljo. Ko se pa nato povspne po Marijini lestvi, zagleda njeni mili obraz in brez težav pride k njej v nebo. Marija ga prisrčno sprejme in ga predstavi Jezusu. Kdor se bo torej neposredno drznil priti k Jezusu, se bo soočil z njegovo jezo. Marija pa edina lahko potolaži Jezusa in to samo tako, da mu pokaže svoje prsi, ki jih je sesal kot otrok. Nato se njegova srdita jeza v hipu pomiri.
Tukaj torej vidimo idejo o vlogi ženskih prsi, ki pa je lastnost poganske boginje in spremlja človeštvo skozi vso zgodovino. Številni kipi pričajo o tem. Prsi so predstavljale materinstvo in plodnost. Efeška kraljica je imela na sebi ogromno dojk, bila je torej zelo plodna.

Vse te podobe pa z resničnim JEZUSOM KRISTUSOM in njegovo zemeljsko materjo MARIJO nima nič skupnega. Zato je vsako čaščenje podob, kipov in podobnega demonsko početje.