Poglej enojno objavo
  #1  
Staro 18.04.2014, 23:36
bitcoin Uporabnik bitcoin ni prijavljen
Novinec
Član od: Apr 2014
Sporočila: 4
Privzeto Kaj je Bitcoin - razlaga za vsakogar

Ker nisem našel neke (res) preproste razlage Bitcoina v slovenskem jeziku sem se odločil na res čim bolj preprost način zadevo povzeti, da se tudi manj vešči uporabniki (dedki in babice) seznanijo z svetom kriptografskih valut kot je Bitcoin. Zdi se mi, da je čas izjemno primeren (finančna kriza, korupcija…itd), da se pospeši izobraževanje o možnih alternativah in morda naredi korake v drugo smer kot jo poznamo.

Zato prosim delite z drugimi, lahko kaj dodate k mojemu besedilu, komentirate, popljuvate…karkoli že hočete, to je internet


Kaj je bitcoin?

Bitcoin je prva decentralizirana kriptografska valuta, katera omogoča izjemno hitre in unčinkovite transakcije preko spleta. Naj že takoj na začetku omenim, da Bitcoin ni edina kriptografska valuta. Danes jih obstaja že na stotine (na primer: Litecoin, DogeCoin, AuroraCoin, FeatherCoin…itd.) Vse pa temeljijo na podobni podlagi in tehnologiji katero je prinesel Bitcoin in so njegove naslednjice. Bitcoin je torej prva in najbolj odmevna ter ima trenutno najvišjo vrednost med decentraliziranimi kriptografskimi valutami.

Zakaj ima Bitcoin vrednost?

Tako kot vsaka valuta do zdaj, Bitcoin-ova vrednost izvira iz zaupanja ljudi, da ima vrednost. Vendar pa to zaupanje za razliko od običajnih valut ne temelji na zaupanju v oblast ali pa na primer zaupanje v centralne banke. Zaupanje v Bitcoin temelji na matematiki. Matematični zakoni na katerih temelji Bitcoin (in druge decentralizirane kriptovalute) mu dajejo vrednost saj je količina omejena (zgornja meja je 21 milijonov Bitcoinov) ter način njegovega nastajanja je v naprej predviden in prav tako omejen. Torej za razliko od valut, ki jih poznamo danes (Euro, dolar…itd.), pri katerih centralne banke denar ustvarjajo brez kakih strogih omejitev (seveda so neke omejitve, vendar pravne in ne matematične, pravna pravila pa je možno seveda hitro spremeniti, sploh kadar grozi "kriza")

Bitcoina torej ne moremo začeti neomejeno "printati" brez nadzora. Pravila nastajanja Bitcoina so v naprej znana (kot omenjeno, matematična pravila in NE pravna pravila) in od nastanka Bitcoina leta 2009 se količina Bitcoinov v obtoku stabilno in predvidljivo počasi povečuje dokler ne doseže 21 milijonov (kar naj bi se doseglo okrog leta 2150). Več o nastajanju novih Bitcoinov v nadeljevanju.

Samo 21 milijonov? Je to dovolj za cel svet?

Bitcoin je deljiv na 8 decimalnih mest. Najmanjša vrednost je 0.00000001 Bitcoina. Torej tudi, če bo cena enega Bitcoina dosegla ceno 1 000 000 Eurov to ne bo otežilo plačevanja. Še vedno bi lahko plačali kavo z 0.00000100 bitcoina.

Ta zgornja meja daje Bitcoinu še eno posebno lastnost. Bitcoin pridobiva na vrednosti tudi zdaj ko še ni doseženih 21 milijonov saj se povpraševanje (na dolgi rok, na kratki rok vrednost Bitcoina še vedno močno niha) povečuje hitreje kot nastajajo novi Bitcoini. Ko bo doseženo število 21 milijonov bo začelo število Bitcoinov upadati (ker bodo ljudje izgubljali svoje denarnice, več o denarnicah kasneje). Torej je za Bitcoin značilna konstantna deflacija (za razliko od trnutno aktualnih valut za katere je značilna inflacija).

Kako deluje Bitcoin?

Bitcoin je v svojem jedru na zelo zelo preprost način le seznam transakcij, ki se posodablja z vsako novo transakcijo. Torej na začetku, leta 2009 je ta seznam vseboval samo eno transakcijo, danes jih je že na milijone in seznam se konstantno veča.

Ta seznam je v digitalnem svetu v obliki datoteke katero omrežje bitcoina med seboj sinhronizira in gradi, dodaja nove transakcije. (če veste kako deluje bit torrent protokol lahko tukaj vidite vzporednico). Vsaka nova transakcija se po posebnem postopku preveri in doda na seznam kjer ostane za vedno in je ni mogoče več spremeniti.

Kaj to pomeni, da je decentraliziran?

V Bitcoin omrežju ni centralne avtoritete. Primerjava z Evropsko unijo, kjer imamo Evropsko centralno banko. Če z Evrom kaj ne štima bomo njih vprašali kako naprej oziroma bodo oni sami sprožili neke ukrepe.

Bitcoin ni podjetje, bitcoin ni en centralni strežnik, bitcoina ne moremo tožiti, ker ni nikogar, ki nosi odgovornost za to omrežje.

Bitcoin aplikacijo lahko vsak poganja na domačem računalniku in tako služi kot en člen v celotnem omrežju. Posamezni člen nima realno nobenega vpliva, vendar pa skupek vseh uporabnikov po celem svetu tvori izjemno močno in robustno verigo, katera živi in postaja vedno močnejša že od leta 2009. Torej tudi, če izpade elektrika na celotnem kontinentu bo omrežje živelo naprej saj je razporejeno po celotnem planetu (tako kot njegov temelj - internet, katerega ne moramo kar "izklopiti")

Če bi se Bitcoin začel uporabljati namesto denarja katerega poznamo danes so implikacje za naš družbeno politični sistem nepredstavljive. Teža moči bi se preselila iz centralnih bank in vlad na ljudstvo, kar bi najverjetneje prineslo ogromno pozitivnih sprememb. Vendar je to tema zase.

Kako nastajajo novi Bitcoini?

Novi Bitcoini nastanje skozi proces kateremu pravimo "rudarjenje" (angleško: mining). To lahko počne kdorkoli želi za kar bo potreboval nekaj strojne opreme, internetno povezavo in elektriko.

Bitcoin ima v sebi vgrajeno matematično uganko katero je možno rešiti samo tako, da se ugane pravo zaporedje znakov. Rudarjenje je poenostavljeno konstantno prižgan računalnik, ki je preko interneta povezan v Bitcoin omrežje in ves čas poskuša razna zaporedja znakov dokler ne reši uganke.

In zakaj bi nekdo trošil elektriko zato, da njegov računalnik reši neko uganko? Zato ker tisti, ki jo reši dobi nagrado. In nagrada je trenutno 25 Bitcoinov. (prva štiri leta je bila nagrada 50, zdaj je 25. Na 4 leta se prepolovi dokler ne bo v obtoku vseh 21 milijonov bitcoinov in bo nagrada 0). Zdaj ko je se cena Bitcoina giblje v stotinah Eurov imajo ljudje močno motivacijo, da to vedno bolj počnejo.

Vendar pa je omrežje zastavljeno tako, da se uganka lahko reši le na vsakih 10 minut. Ko omrežje zazna, da se uganke rešujejo prehitro, recimo na 9 minut bo dvignilo težavnost uganke. Torej recimo, analogija z besedno uganko, namesto besede iz petih črk je treba uganiti besedo dolgo šest črk, za kar bomo potrebovali dlje časa, da jo uganemo.

Namen rudarjnja ni samo to, da neki ljudje s prižganimi računalniki služijo Bitcoine. Te računalniki, ki konstantno ugibajo ta zaporadja hkrati delajo še to kar je bistveno za Bitcoin omrežje. In to je, da preverjajo in potrjujejo transakcije in gradijo prej omenjeni seznam ter ga zavarujejo, da ostane tak kot je, ter da ni mogoče samovoljno spreminjati.

Te rudarji torej to delajo predvsem zaradi nagrade, vendar pa hote ali nehote hkrati vzdržujejo omrežje in mu dajejo varnost.


Kako rudarji potrjujejo in preverjajo transakcije?

Rudarji med seboj tekmujejo kdo bo prej rešil uganko. In ko jo nekdo reši, jo ostali preverijo, da ni goljufal.

Zadeva se najboljše razloži na primerjavi z sudokjem. Rešiti sudoku križanko je relativno težko, ko pa jo enkrat rešimo jo pa zelo hitro preverimo, samo preverimo stolpce in vrstice, da se vsaka številka pojavi le enkrat.

In matematični problem v Bitcoin omrežju ima te lastnosti, rešiti ga je zelo težko, ko pa imamo rešitev zelo hitro lahko preverimo, če je pravilna. Omrežje ima trenutno procesorsko moč, ki je višja od seštevka procesorske moči 500tih najmočnejših super računalnikov in konstantno raste. S tem je Bitcoin omrežje trenutno najmočnejši super računalnik na svetu in zaradi te lastnosti ga je zelo težko pretentati. Tudi, če bi se neka vladna agencija odločila z svojimi super računalniki napasti omrežje (to bi storila tako, da bi poskusila omrežju "prodati" napačne rešitve ugank in ga tako pretentala in s tem podrla zaupanje v omrežje) jim to ne bi uspelo saj je celotno omrežje močnejše in bi to takoj ugotovilo in zavrglo take rešitve.

Zakaj vsakih 10 minut?

Tako je bilo določeni v kodi Bitcoina, druge kriptovalute imajo krajše/daljše čase reševanja teh ugank (npr. Litecoin na 2,5 minute).

Bolj pomembno je kaj pomeni teh 10 minut za nekoga, ki plačuje z Bitcoini. Torej, če jaz ta trenutek izvedem transakcijo bo takoj poslana v omrežje in prejemnik jo bo v nekaj sekundah videl na svojem Bitcoin "računu". Vendar pa transakcija ne bo potrjena dokler neki rudar v omrežju ne reši uganke, in to se bo zgodilo enkrat v naslednjih 10 minutah.

Razlikovati moramo trenutek, ko je transakcija poslana v omrežje in se razširi po celotnem globalnem omrežju, za kar rabi nekaj sekund. In med trenutkom, ko je transakcija potrjena. Ta potrditev pomeni, da se "zacementira" v prej omenjeni seznam transakcij in tam ostane za vedno.

Kaj točno se zgodi v omrežju? Vse transakcije, ki se izvedejo v tem okvirju 10 minut se združijo v block (slovensko: blok), torej zapakirajo se v neko enoto in postanejo del uganke, ki se reši. Rudar, ki reši uganko zapakira vse transakcije, ki so se zgodile v zadnjih 10 minutah, jih elektronsko podpiše in prilepi na prejšnje bloke. Seznam transakcij katerega sem omenjal se reče blockchain (slovensko: veriga blokov). Ostali rudarji to hitro preverijo, če je vse ok se ne ozirajo več nazaj in takoj začnejo reševati naslednji blok (torej ugibati, poskušati rešiti uganko).

In tako se blockchain (veriga blokov) dan in noč, vikendi, prazniki brez prestanka…vsakih 10 minut gradi od leta 2009.