Poglej enojno objavo
  #2  
Staro 03.12.2005, 12:05
Lintvern Uporabnik Lintvern ni prijavljen
Pripravnik
Prikazne slike uporabnika/ce Lintvern
Član od: Jun 2004
Naslov: Ljubljana
Sporočila: 283
Privzeto

Nastanek in razvoj inteligentnega načrta
Sob 03.12.2005
Vrste pred newyorškim Muzejem naravne zgodovine so bile konec minulega tedna še posebej dolge. Nekateri so si šli ogledat dinozavre, drugi metulje, veliko večino pa je zanimala predvsem razstava o Charlesu Darwinu, ki je razvnela vso nacionalno domišljijo.
Razstava ni velika, razteza se le v nekaj sob velikanske zgradbe in če odštejemo žive želve velikanke z Galapagosa, leno iguano na drevesu in vrsto originalnih dokumentov, je s tremi milijoni dolarjev sicer odlično pripravljena razstava, a ni nič tako zelo posebnega, da bi se morali vanjo zgrinjati tisti, ki so angleškega znanstvenika z dolgo belo brado »obdelali« že v srednji šoli. Ker pa so jo v soboto odprli v državi, v kateri pravkar poteka ogorčen spor o tem, kdaj in kako sta nastala Zemlja in človek, ljudje vsaj v New Yorku stojijo v vrstah.
S svojim obiskom večina protestira tudi proti zamisli »inteligentnega načrta«, s katerim hočejo nekateri v Kansasu, Pensilvaniji, Novi Mehiki in drugod spodbijati učenja angleškega znanstvenika in popotnika. Charles Darwin je po opazovanju želv, drugih živalskih vrst in rastlin na otočjih pred Južno Ameriko spoznal, da nastanek vrst določa naravna selekcija, da tisti, ki so močnejši in sposobnejši, s časom prevladajo ter se razvijajo naprej, in da je tako vse od oblikovanja prvega enoceličnega bitja. »Intelligent design« to zavrača kot golo teorijo brez pravih dokazov.
»Oh, lepo vas prosim!« z roko zamahne starejša dama, po živahnih oblačilih sodeč nedvomno iz hipijske generacije, ko jo vprašam, kaj si misli o tem. Mojim sogovornikom je nelagodno. Sram jih je, da v ZDA sploh poteka razprava o Darwinu, jezni so, ker se morajo v državi predsednika Georgea W.Busha, ki se je že tudi zavzel za inteligentni načrt, sploh ubadati s tem. »To ni teorija, to je zapravljanje časa!« inteligentni načrt zavrača štiridesetletni Garmill, nezadovoljen, da sploh mora odgovarjati na tako vprašanje. Med obiskom razstave pa Darwinovi nasprotniki celo v demokratskem in liberalnem New Yorku dobijo nepričakovanega zagovornika, »Kaj, da se je človek razvil iz opic? Jaz že ne!« se zgrozi osemletni Adrian. Pa saj je to nekaj čisto naravnega, mu dopovedujem, ko si ogledujeva slike ladje Beagle, s katero se je Darwin leta 1839 odpeljal na usodno dveletno potovanje, originalno prvo risbo drevesa med seboj povezanih živalskih vrst, ko bereva, kako se je Darwin navdušil nad Thomasom Malthusom in njegovo teorijo večnega tekmovanja za omejene dobrine. Nič ne pomaga.
Kar polovica Američanov deli takšno otroško prepričanje. Po oktobrski raziskavi javnega mnenja, ki jo je objavila televizijska postaja CBS, enainpetdeset odstotkov Američanov zavrača teorijo evolucije in verjame, da je bog človeka – in vsa druga bitja – ustvaril takšnega, kakršen je. Svet, kakršnega poznamo, naj bi bil star kakšnih deset tisočletij, premalo časa za evolucijske spremembe, torej jih ni. Tudi zagovorniki inteligentnega načrta imajo svojo razstavo v arkansaškem Eureka Springsu. »Eureka«, kakšno ime za mesto, v katerem Muzej zemeljske preteklosti namesto človekovega bližnjega sorodnika orangutana ali šimpanza slika Adama in Evo! In razstavljene dinozavrove kosti naj bi dokazale edinstvenost te izumrle živali in ne njene podobnosti z današnjimi pticami ali kačami. Resnici na ljubo je treba povedati, da pristaši inteligentnega načrta v nasprotju s kreacionisti ne spodbijajo dokazov o 4,5-milijardni starosti Zemlje, toda to ne spremeni njihovega temeljnega sporočila o tem, da je na planetu nekaj več od golih zakonov narave. Podobni muzeji so raztreseni po vseh ZDA in so dobro obiskovani. Križarska vojna za dobesedno razumevanje svetega pisma pa spet enkrat dobiva nove razsežnosti, saj se iz muzejev seli se v javne šole in na sodišča.
Kaj je tako posebnega na ameriški psihi, da lahko toliko ljudi zavrača evolucijo, po telefonu vprašam Michaela Russeja, profesorja filozofije znanosti na floridski državni univerzi. »Takšno protestantsko krščanstvo gre nazaj vse do ustanovitve države. Katoliška cerkev je govorila, da bodo oni interpretirali sveto pismo za običajne ljudi, protestanti pa so vedno zavračali duhovnike v tem smislu in zahtevali neposredno komunikacijo z bogom, edini nam znani način za takšno komuniciranje pa je božja beseda, torej sveto pismo. Biblija je v ZDA vedno uživala prevladujoči položaj, celo ameriški katoliki so bolj podobni ameriškim protestantom kot pa evropskim katolikom. Položaj me ne preseneča.«
Spopadi med zagovorniki znanosti in verske slepote v ZDA niso nič novega, v knjigi o verskih čustvih ustanoviteljev ZDA opozarja tudi Cott M.Liell. Spominja na leto 1755, ko je Boston in okolico prizadel katastrofalen potres, zaradi katerega so se v zemlji odprle globoke razpoke, ladje na morju pa je premetavalo kot igračke. Zagovorniki znanosti so napeto razmišljali o naravnih vzrokih, pa čeprav tedaj niso še nič vedeli o tektoniki in premikanju zemeljskih plošč. Vplivni bostonski duhovnik Thomas Prince pa je za vse grozote obtožil Benjamina Franklina, enega očetov ameriške neodvisnosti, ki je že pred svojo politično kariero izumil strelovod in z njim postavil na laž vero iz minulih stoletij, da so nevihte božja kazen za moralne in druge grehe. Tako so v stoletjih od srednjega veka verjeli tudi v Evropi, kjer je bil tudi navada med nevihtami zvoniti cerkvene zvonove, da bi si tako izprosili božje usmiljenje. »Bog trese zemljo, ker je razsrjen,« je sredi osemnajstega stoletja v Bostonu opozarjal častiti Prince in napovedoval, da več ko bo strelovodov, hujši bodo potresi.
Višje sile niso soglašale in praksa je počasi tudi Američane izučila, da strelovod ne privlači božje jeze, ampak samo nevihtno elektriko. Miniti pa je moralo še dobrih sedemdeset let, da so sprejeli tudi darvinizem. Osemdeset let je že minilo od »opičjega procesa«, ko je sodišče v Tennesseeju na globo sto dolarjev, kar je bilo tedaj veliko denarja, obsodilo učitelja Johna Scopesa, ki si je drznil učiti evolucijo. Ta proces pa je zagovornikom biblijskega učenja nastanka sveta, življenja in človeka na koncu prinesel le škodo, tudi zaradi razburjenja, ki ga je prinesel, se je darvinizem za celo stoletje ustoličil v ameriških državnih institucijah. Leta 1987 je vrhovno sodišče zadnjič odločilo, da je učenje kreacionizma, prepričanja, da je vse ustvaril bog, v javnih šolah nedopustno, z ustavo prepovedano mešanje vere in države.
Da bi se izognili takšni usodi, zagovorniki inteligentnega načrta ubirajo drugačno pot. Uradno ne omenjajo boga, razlagajo le, da so vrste in življenje nasploh preveč zapleteni za evolucijo, da fosili ne morejo razložiti preskokov k višjim vrstam, še manj sam nastanek sveta. Ne opredeljujejo, kdo naj bi vse ustvaril, menijo le, da tega ni mogoče razumeti s sedaj opredeljenimi naravnimi silami. Upajo, da bodo sodniki ustavnega sodišča presodili, da je tudi to znanost in ne religija, kajti procesi so že na poti. Rimskokatoliško goreča ustanovitelja Pravnega središča Thomasa Morea, nekdanji tožilec Richard Thompson in nekdanji direktor verige Dominova pica Thomas Monaghan, sta namreč že prepričala nekaj šolskih uprav, da učencem predstavijo tudi teorijo, ki dvomi v Charlesa Darwina in evolucijo. Ker je to Amerika, so se jezni starši takoj obrnili na sodišče.
Tako kot v ZDA ni enotne ali vsaj prevladujoče religije, zato lahko cvetijo tudi najbolj divja prepričanja, tudi ni enotnih učnih načrtov in vsaka od stotin šolskih uprav lahko v okviru svoje države določa podrobnosti. Šolsko upravo v pensilvanskem Dovru, ki je učiteljem znanosti ukazala predstaviti inteligentni načrt ter učencem priporočiti, da lahko ustrezno literaturo dobijo v knjižnici, so volivci medtem že upokojili, pa čeprav bo sodišče proces nadaljevalo. Zato pa so kansaške šole v začetku novembra spet dobile navodilo, naj običajnemu šolskemu čtivu dodajo še lekcije iz pomanjkljivosti fosilnih ostankov za razlago evolucijskih preskokov ter da ni nobenega dokaza za »prvotno juho«, iz katere naj bi po velikem vesoljskem poku nastalo vse življenje. Šole, ki sprejemajo inteligentni načrt, so se tudi dobro založile s knjigo O pandah in ljudeh, učbenikom nasprotnikov evolucije.
Nič čudnega, če revija Popularna znanost v novembrski številki med najbolj težavne poklice v znanosti prišteva tudi kansaške učitelje biologije. Ti so v »dobri« družbi raziskovalcev urina orangutanov, ki morajo s plahtami in posodami v džunglo, neprijetni tuš pa pogosto dobijo tudi na glavo, pa z balerino, ki pri Nasi robote s tisoči senzorjev v svoji umetni koži navaja na človeško gibanje, pa z zbiralci mrčesa, pralci sperme, raziskovalci vulkanov... Profesor Michael Russe sodobne ameriške evolucijske spore razlaga tudi s kulturnim razkolom med ameriškim severom in jugom. »To se je še posebej zaostrilo po državljanski vojni in še posebej na jugu, kjer so se ljudje za svetovanje v vsakdanjem življenju vse bolj obračali k bibliji. Mislili so si, izgubili smo vojno, toda bog je pogosto najbolj neusmiljen s tistimi, ki jih ima najraje. Celo danes so te razprave del kulturne vojne med prebivalci New Yorka in Bostona na eni strani ter prebivalci Kansasa na drugi. Prepričan sem, da gre za več kot pa za boj o evoluciji.«
Zagovorniki inteligentnega načrta ostro zanikajo, da bi jim šlo za kaj drugega kot pa za znanost. Michael J. Behe, profesor biokemije na univerzi Lehigh in predavatelj inštituta Discovery, vodilne ustanove za popularizacijo inteligentnega načrta, na procesih, kjer pogosto nastopa kot vodilni zagovornik inteligentnega načrta, zatrjuje: »Darwinovi evoluciji ne nasprotujem zaradi teoloških, ampak zaradi znanstvenih pomislekov!« Caroline Crocker, ki Beheja vidi kot svojega mentorja in je morala zato zapustiti virginijsko Univerzo Georgea Masona, je v telefonskem pogovoru rada razložila svoje poglede: »Organizmi, ki jih kot biologinja proučujem, so preprosto videti preveč zapleteni, da bi jih lahko razložili z evolucijo. Kolikokrat se znanstveniki srečamo s položajem, ko lahko ob pogledu na bitja rečemo le »Whow!« Raziskave DNA nam kažejo prve obrise komuniciranja med celicami, pa še ne razumemo niti enega stavka, kvečjemu sem ter tja kakšno besedo. Menim, da z današnjim znanjem ne moremo razložiti ne evolucije niti inteligentnega načrta, zato moramo obema dati enake možnosti.«
Povsem mogoče je, da bodo sodniki tudi tokrat hitro opravili z novim fundamentalističnim valom, kot so že pred šestimi leti v Kansasu in drugod. Središču Thomasa Morea in Discoveryju, ki popularizirata inteligentni načrt, je namreč mogoče najti številne stare grehe, ki jih povezujejo z ameriško religiozno desnico, od boja proti prekinitvi nosečnosti, istospolno usmerjenim in tako naprej. Darvinistično nastrojeni znanstveniki pa so začeli inteligentni načrt spodbijati tudi na prilaščenem znanstvenem terenu. Kenneth R. Miller s providenške univerze Brown poskuša na svoji spletni strani vsakomur, ki si lahko vzame nekaj minut za branje, razstreliti temeljno »znanstveno« kategorijo zagovornikov inteligentnega načrta, domnevo namreč, da so tudi najbolj preprosta bitja preveč zapletena, da bi lahko nastala kako drugače kot pa z enim zamahom. Michael J. Behe in Caroline Crocker omenjata enocelične bičkarje in njihovo »neskrčljivo zapletenost« kakšnih tridesetih proteinov, od katerih morajo za obstoj celice biti prisotni prav vsi. Kot meni Behe, lahko naravna selekcija razloži razvoj tistih bitij, ki že obstajajo, nikakor pa ne njihovega nastanka. Miller pa navaja znanstvene raziskave, ki dokazujejo, da lahko tudi delci teh malih in še manjših bitij opravljajo določene funkcije in ker te očitno spodbuja naravna selekcija, si je po njegovem še kako mogoče predstavljati tudi nastanek in razvoj celega bičkarja, z njim pa tudi vseh drugih bitij.
Celo Vatikan javno razglaša, da se je po dolgih stoletjih nasprotovanja znanosti naučil lekcije in zato povsem lepo združuje tako Charlesa Darwina kot sveto pismo. Zagovorniki evolucije poudarjajo, da so bili številni najpomembnejši znanstveniki kot Albert Einstein ali Benjamin Franklin globoko verni, a zaradi tega niso zavračali naravnih zakonov. Michael Russe pa se boji, da se lahko v ZDA vse obrne. »Če se bo Georgeu Bushu posrečilo na vrhovno sodišče imenovati ljudi, za katere si prizadeva, bo to veliko bolj konservativno kot zdaj in veliko bolj pripravljeno v vsakdanjem življenju mešati znanost in religijo. Lahko si predstavljam, da bo čez pet let celo vrhovno sodišče ukazalo predavanje inteligentnega načrta v javnih šolah. Amerika je čudna država. Mogoče smo šele na začetku in ne že na koncu kulturnih vojn.«
Barbara Kramžar, New York

http://www.delo.si/index.php?sv_path...04&t=html&p=19


Več kot vem, manj razumem ?