Poglej enojno objavo
  #10  
Staro 02.01.2009, 20:17
Vernik Uporabnik Vernik ni prijavljen
Pripravnik
Član od: Jan 2008
Sporočila: 304
Privzeto Re: Razlaga Razodetja, zadnje biblijske knjige

Citat:
Objavil-a Whitezero Prikaži sporočila
...Ne pozabi, da biblija bazira iz kombinacije stare( judovske) zaveze in kasnejših sektašev imenovanih kristjanov (nova zaveza), ter da judovska stara zaveza in druge knjige bazirajo na starejših zapisih, ki segajo do civilizacij na območju evfrata in tigrisa ter črnega morja....
Močno podcenjuješ moč religije.
Za vsemi religijami na svetu stoji mogočna sila, ki je zmožna uničiti vse, kar vidiš okrog sebe. Na žalost bodo mnogi lahko to videli na lastne oči, ker je konec teh sedmih cerkvenih dob resnično blizu. V tem trenutku se mogoče res še lahko norčujemo iz nje. To pa samo zato ker jo zadržuje Sveti duh, da ne podivja dokončno.
Manifestacijo njene moči smo lahko videli na primer v 2. svetovni vojni (ki je 2. gorje iz Razodetja)

V pismu tretji cerkveni dobi lahko preberemo vrstice, kjer Jezus omenja prestol religije:
Razodetje 2,12-13: »Angelu Cerkve v Pêrgamonu piši:
›To govori on, ki ima ostri dvorezni meč. Vem, kje prebivaš: tam, kjer ima satan svoj prestol.
«
Jezus nas je opozoril da živimo tam, kjer ima satan svoj prestol in da nam ne bo lahko.
Kje je bilo rojstvo tega prestola?
Vedeti pa je dobro, od kod izvira prvi prestol satana. Začetek j bil v mestu Babilon.
Originalno ime za njega je »Babel«, kar pomeni »Zlata glava«. To mesto so ustanovili Noetovi potomci, ki so preživeli vesoljni potop. O tem lahko beremo v 1. Mojzesovi knjigi od 7. poglavja naprej.

NOE je imel tri sinove: Sem, Ham in Jafet.

Ime: SEM, ham jafet.jpg
Pogledi: 2590
Velikost: 7,2 KB

Ham je imel sinove in eden izmed njih je bil Kuš. Ta je bil začetni ustanovitelj mesta Babilon. Njemu se rodil Nimrod. Ta je bil silen človek in je Babilon dvignil do polnega sijaja. O njem beremo v 1. Mojzesovi 10,8-12: »Kušu se je rodil Nimród, ki je bil prvi mogočnež na zemlji. Bil je velik lovec pred GOSPODOM; zato pravijo: Velik lovec pred GOSPODOM kakor Nimród. Prvenci njegovega kraljestva so bili Babilon, Ereh, Akád in Kalne v šinárski deželi. Iz te dežele je odšel v Asirijo. Pozidal je Ninive, Rehobót Ir, Kelah in Resen med Ninivami in Kelahom; to je veliko mesto.«

Nimrod se je poročil z Semiramido, vendar je zgodaj umrl. Njegovo smrt so objokovali po celem Babilonu. Pozneje ga je njegova žena proglasila za boga sonca z imenom Baal, sebe pa za boginjo, oziroma za ženo boga. Sin, ki se ji je kmalu zatem rodil, je dobil ime Tamuz. On je bil po njenem prepričanju sin boga sonca, oziroma sam utelešeni Nimrod. Tako se rodilo največje malikovanje v zgodovini človeštva, ki se vleče vse do današnjih dni. Iz te podobe izhaja tudi današnji lik device Marije z otrokom. To je v bistvu demonski duh, ki ta božanski lik oživlja skozi celotno človeško zgodovino.

Začetnik malikovanja se pojavlja v Nimrodovem očetu KUŠ-u. On se je imenoval »oče bogov« ali »tolmač bogov«, ker je govoril, da je imel razodetje oziroma tolmačenje od bogov. Najprej je ljudstvo zbegal z mnogoboštvom, potem pa si jih je poizkušal podrediti s »tolmačenjem«. Imel je dve podobi:
KUŠ-a so imenovali tudi BEL, kar je zgodovinsko ime. Po Egiptovsko se je imenoval HERMES, kar pomeni Hamov sin. To pa drži, ker se da to prebrati v Svetem pismu. Demonski duh Hermes se je skozi zgodovino večkrat prelevil – spremenil je ime. Drugo ime za njega je MERKUR. Rimsko ime za njega je JANUS, naslikan je kot človek z dvema obrazoma in s palico v rokah, kar dejansko pomeni da je zmedel vsa ljudstva sveta.

Tu se je vera v enega Boga končala in uvedli vero v več bogov. Rodila se je doktrina o trojici.
Kuš je predstavil trojičarsko ideologijo in tako je nastalo verovanje v tri enake bogove:
OČE BOGOV, ki je bil Kuš
BOŽJI DUH, inkarniran v človeški materi, ki je bila Semiramida
BOŽJI SIN, ki je bil Tamuz

Korenine te prvinske religije so se razširile po vsem svetu. (Indija, kitajska, Japonska, Južna Amerika…) Tudi Vede izhajajo od tu.
Satan pa z razbitjem vere v enega Boga ni bil zadovoljen. Šel je še naprej. Boga očeta je postavil v ozadje, izpostavil pa je vero ostalih dveh, to je češčenje žene z otrokom. Bog oče je postal bog tišine. V Indiji je ogromno templjev posvečenih tihemu bogu – stvarniku. On je bil od takrat v ozadju, v ospredje pa je stopil satan v liku žene z detetom z različnimi zgodovinskimi imeni:
1. Ištar in Ninus (Babilonija)
2. Izida in Oziris, pozneje Horus (Stari Egipt, Indija )
3. Kibela in Dioniz (Azija)
4. Artemida (Efez)
5. Astarta (Fenicija); njo je častil tudi Salomon
6. Aštarot (Izrael); demonski vodja hudičev
7. Afrodita (Grčija)
8. Venera in Jupiter (stari Rim)
9. Diana (Rimska kraljica lova) ; njej je posvečen praznik 15. avgust
10. Baalti = moja Gospa = MeaDomina (latinsko) = Madonna (italiansko)
11. Bakus (klasicizem)

Kako je potem mesto Pergam iz knjige Razodetja postalo središče satanovega prestola?
Odgovor je v zgodovini. Babilon je padel pod Medijsko – Perzijsko cesarstvo in kralj ATTALUS (veliki duhovnik) je s svojimi duhovniki pobegnil v Pergam, kjer je nadaljeval s svojim verskim kraljevanjem. Pozneje se po njegovih naslednikih ta religiozna oblast prenese na Rimsko cesarstvo in sicer na cesarja Julija Cezarja. Ta postane Pontefix Maksimus, kar pomeni vrhovni duhovnik. Predaja te titule se je v Rimu nadaljevala vse do Maksimiljana III., ki je to funkcijo in titulo odbil. To odklonjeno funkcijo prevzame rimski papež ki tako postane Pontefix Maksimus. Religiozna moč se tako prelije v Rimo – katoliško cerkev.

Nič ni bilo v zgodovini prepuščeno slučajnosti. Vse je bilo skrbno načrtovano. Te zgodovine niso oblikovali neki blazni verski fanatiki posedajoč ob potokih in rekah. Gre za mnogo, mnogo več. In knjiga Razodetja vse to odkriva. Pri tem vera ni niti potrebna. Knjigo samo vzameš v roke in bereš.