primerjava

[cactus]

"Mimogrede, cactus kaj si se preselil v zda?" je zvedav fri džinijus.


Ja kaj bi treku? Šur de.

[cactus]

"...V ZDA sicer nimam želje živet in je to zadnja država (civiliziranega sveta, če se tako izrazim), v kateri bi živela," pribije zvesta spremljevalka foruma.

Jest bi pa reku:j a za kva pa ne? Jest ti povem, d nam ni nbene sile...

Ti, tale za stanovanje 500EUR mi je pa pošteno v oči ruknla.
Bemti, in jest plačujem 1K za trosobno, po slovensko 4-sobno stanvanje.

[Lilly the Bear]

Objavil-a cactus

"...V ZDA sicer nimam želje živet in je to zadnja država (civiliziranega sveta, če se tako izrazim), v kateri bi živela," pribije zvesta spremljevalka foruma.

Jest bi pa reku:j a za kva pa ne? Jest ti povem, d nam ni nbene sile...

Ja sori no :D Mi je stara dobra Evropa bolj pri srcu

Objavil-a cactus

Ti, tale za stanovanje 500EUR mi je pa pošteno v oči ruknla.
Bemti, in jest plačujem 1K za trosobno, po slovensko 4-sobno stanvanje.

Ja glih gledam cene stanovanj. Pri mojih letih (kmalu bom 25) bi človek kaj razmišljal o selitvi na svoje, pa bolj slabo kaže. Če hočeš živet v Ljubljani, se cene stanovanj (60 - 70 kvadratnih metrov) gibljejo od 35.000.000 (za starejša) pa potem od 40.000.000 SIT navzgor. V evrih je to 146.000 EUR do 167.000 EUR.

Če greš ven iz LJ, so cene sicer nekaj nižje. Okolica Ljubljane dohiteva cene v Ljubljani, če si pa totalno izven LJ, pa cene drastično padejo (dobiš hišo 100m2 + 2.800m2 zemljišča, 88m2 raznih drvarnic in kozolcev, 2.600m2 travnika, popolnoma obnovljeno s centralnim ogrevanjem vse skupaj za 16.000.000 SIT / 67.000 EUR). Sam u principu ti to nič ne pomaga, ker se v službo voziš potem 3,5 ure, ker težko dobiš službo drugje kot v LJ.

Aja, najemnina za okoli 80 kvadradov, opremljeno, Ljubljana - 800 EUR / mesec.

Rešitev za ljudi kot sem jaz?

No, jaz jo bom poiskala v drugi državi, najverjetneje...

[U462]

Eh, koliko tarnate
Predvsem je v Slo ogromno sive ekonomije in je zato država za posameznika draga.
Niti ni bistvo koliko ur zaposleni naredi, pač pa je bistveno koliko v eni uri naredi
V Slo je čisto preveč stanovanskih kapacitet v zasebni lasti in je zato trg najema stanovanj rigiden
Pa zelo nesorazmerno je razporejena lastnina: ogromno ljudi ima velika stanovanja, kjer notri živi en sam ali največ dva

Torej, kaj je za mladino, ki želi na svoje rešitev: večja obdavčitev, ki bo pripeljala do bolše izkoriščenosti obstoječih kapacitet in s tem večje ponudbe najemnih stanovanj

[Arc]

Objavil-a Lilly the Bear

... Ja glih gledam cene stanovanj. Pri mojih letih (kmalu bom 25) bi človek kaj razmišljal o selitvi na svoje, pa bolj slabo kaže. Če hočeš živet v Ljubljani, se cene stanovanj (60 - 70 kvadratnih metrov) gibljejo od 35.000.000 (za starejša) pa potem od 40.000.000 SIT navzgor. V evrih je to 146.000 EUR do 167.000 EUR.

Če greš ven iz LJ, so cene sicer nekaj nižje. Okolica Ljubljane dohiteva cene v Ljubljani, če si pa totalno izven LJ, pa cene drastično padejo (dobiš hišo 100m2 + 2.800m2 zemljišča, 88m2 raznih drvarnic in kozolcev, 2.600m2 travnika, popolnoma obnovljeno s centralnim ogrevanjem vse skupaj za 16.000.000 SIT / 67.000 EUR). Sam u principu ti to nič ne pomaga, ker se v službo voziš potem 3,5 ure, ker težko dobiš službo drugje kot v LJ.

Aja, najemnina za okoli 80 kvadradov, opremljeno, Ljubljana - 800 EUR / mesec.

Rešitev za ljudi kot sem jaz?

No, jaz jo bom poiskala v drugi državi, najverjetneje...

Se mi zdi fajn da si v tem drugem postu napisala tudi po koliko so stanovanja izven Ljubljane. Ob vsesplošnem zgražanju koliko pri nas koštajo nepremičnine si namreč večina zamolči prav to, da stalno gledajo samo cene v Ljubljani.

To je tako kot da bi večina mislila da si ne more privoščit avtomobila, v mislih bi pa seveda imela stalno najmanj audija A6... Ampak auti niso samo audiji. So tudi golfi in clioti in...

Saj se strinjam da je audi boljši od cliota, in enako da je trenutno v Ljubljani veliko več službenih, kariernih, finančnih... priložnosti kot drugje po Sloveniji. Ampak iluzorno bi bilo pričakovat državo v kateri bomo vsi imeli najmanj audije ...

In se mi zdi da bo spoznanje v Indiji Koromandiji (Evropi) precej podbno.

Skratka: ni pesek v oči samo statistična navlaka, tudi dejstva imajo lahko več plati.

Škoda pa da Nattka ne napiše kaj več o tistih podatkih. Tudi mene zanima vsaj tisto na kar je opozoril že Cactus.

[zverina]

Objavil-a cactus

"cactus, ktera je boljša varianta ?" zvedavo privzdigne obrvi naša zverina.

takole bom reku: kanadska.

torej, če sem prav razumel kanadska je zlo podobna evropski in je boljša kot ona v USA.

[Lilly the Bear]

Objavil-a Arc

In se mi zdi da bo spoznanje v Indiji Koromandiji (Evropi) precej podbno.

Skratka: ni pesek v oči samo statistična navlaka, tudi dejstva imajo lahko več plati.

Ja, imajo več plati. Predvsem dve plati sta zame pomembni: prva je ta, da so cene stanovanj praktično identične kot v zahodni Evropi, druga pa ta, da imajo ljudje v mojem fohu 3x višje plače kot jaz trenutno, pa še jaz imam za svoja leta nadstandardno plačo.

Zračunaš 2 in 2, pa ugotoviš, da je štos v možnostih, ne v audijih.

[nattka]

Plače Ljubljančanov so še za Grke zanemarljive
Igor Zalar
Igor Zalar, magister mednarodne ekonomije
finance@finance-on.net
"Ne želimo biti nič manj kot ena najuspešnejših držav na svetu. Eden od svetilnikov 21. stoletja. Dosegamo že 80 odstotkov povprečne razvitosti Evropske unije, v desetih letih pa želimo preseči povprečno raven gospodarske razvitosti EU," je zapisano v publikaciji, ki jo je poleti vsem državljanom poslal Urad vlade RS za informiranje.

Pomen absolutnih številk

Mislim, da si vsak državljan želi dosego takih ciljev, vendar je mogoče včasih s številkami pokazati marsikaj. Najprej je treba razčistiti pojem doseganja 80-odstotne povprečne razvitosti Evropske unije, ki je posledica računanja bruto domačega proizvoda z upoštevanjem kupne moči. To nikakor ne pomeni, da imamo 80 odstotkov povprečne plače državljana EU, temveč da ob preračunu, koliko lahko s svojo plačo kupimo v Sloveniji, dosegamo približno 80 odstotkov tega, kar lahko povprečni državljan EU kupi v svoji državi.

Da bi bili nič manj kot ena najuspešnejših držav na svetu, pa je po mojem mnenju treba govoriti tudi o absolutnih številkah, kar pomeni, da morajo naše plače v evrih ali dolarjih doseči povprečno plačo najuspešnejših držav na svetu.

V vrhu je Zürich

V ta namen je najboljša publikacija švicarske banke UBS z naslovom "Prices and Earnings 2006", ki je pred kratkim spet objavila primerjavo dohodkov, cen in kupne moči med 71 svetovnimi mesti, v katero je Ljubljana vključena od leta 2003.
Za Ljubljano znaša neto urni zaslužek 4,5 dolarja, najvišji pa je v Zürichu, kjer znaša 19,5 dolarja, v Ženevi je 18,2, v Oslu pa 17,4 dolarja, kar pomeni, da so prebivalci Züricha v povprečju na uro več kot 4,3-krat bolje plačani kot Ljubljančani. Vendar to so Švicarji in Skandinavci, si rečemo, če bi se primerjali z drugimi Evropejci, pa bi bilo drugače.

Žal ni tako. Povprečni neto urni zaslužek zaposlenega v Berlinu znaša 12,9 dolarja, na Dunaju 12,8, v Madridu 10,1, Atenah 7,6 ter Lizboni 6,1 dolarja. Naša neto plača zaostaja torej tudi za plačo zaposlenega v grškem glavnem mestu za debelih 68 odstotkov. Da bi torej neto plača povprečnega Ljubljančana v desetih letih dosegla atensko, potrebujemo rast plač, ki za več kot pet odstotnih točk na leto presega rast plače v Atenah.

Mogoče je vzrok za nizke plače manj delovnih ur ter več dopusta, kot trdijo delodajalci v Sloveniji? Žal ne. V Sloveniji naredimo 1.756 delovnih ur na leto, v Berlinu pa le 1.611, na Dunaju 1.649, v Lizboni 1.708 ter Madridu 1.724.

Smo pa prvaki v davkih in prispevkih za socialo

Nekje pa smo le v vrhu: v davkih in socialnih prispevkih. Večji delež davkov in prispevkov v bruto plači imajo izmed 71 svetovnih prestolnic le v Bruslju in Köbenhavnu, v vseh drugih državah pa je nižji, v Berlinu za štiri odstotne točke, na Dunaju za 11 odstotnih točk, v Lizboni za 16 odstotnih točk ter Madridu za 19 odstotnih točk.

Če želimo biti nič manj kot ena najuspešnejših držav na svetu, se moramo začeti pogovarjati o absolutni blaginji, in ne le relativni, torej rasti plač v evrih, in ne v odstotkih, ki bo presegala rast plač v najrazvitejših državah EU. Za takšen korak pa potrebujemo še precej bolj zahtevne načrte, predvsem pa čim hitrejšo izvedbo, predvsem korenite davčne reforme. Ob tem se novica, objavljena pred kratkim, da člani ekonomsko-socialnega sveta razpravljajo o predlogu dviga minimalne plače čez dve leti za 2.500 tolarjev ali ob upoštevanju tečaja iz švicarske analize približno 0,07 dolarja na uro, sliši kot slaba šala.

Mag. Igor Zalar je svetovalec uprave Volksbank - Ljudske banke, d. d.

Opomba: Naslov za dostop do publikacije:

http://www.ubs.com/1/e/ubs_ch/wealth_

[nattka]

glede na to, da so podatki obdelani in objavljeni s strani tujih institucij, določeni vsaj tega ne bodo mogli očitati ... da je nekdo doma primerjal jabolka in hruške ...

[Arc]

Objavil-a nattka

glede na to, da so podatki obdelani in objavljeni s strani tujih institucij, določeni vsaj tega ne bodo mogli očitati ... da je nekdo doma primerjal jabolka in hruške ...

Ni toliko štos kje so podatki obdelani, ampak bolj kako jih interpretiraš...

In po mojem razumevanju podatkov in interpretacije gre tule res za primerjanje jabolk in hrušk:

Bruto / neto... A ni razumljivo da smo prvaki v socialnih prispevkih in imamo nižje neto plače, če pa zunaj ob tem ko dobiš višjo neto plačo, del te plače potem plačaš za različna socialna zavarovanja - se pravi za tista, za katera katera gre pri nas del tvojega bruta?
A ni ravo o tem govoril Cactus?

In drugo:

Najprej je treba razčistiti pojem doseganja 80-odstotne povprečne razvitosti Evropske unije, ki je posledica računanja bruto domačega proizvoda z upoštevanjem kupne moči. To nikakor ne pomeni, da imamo 80 odstotkov povprečne plače državljana EU, temveč da ob preračunu, koliko lahko s svojo plačo kupimo v Sloveniji, dosegamo približno 80 odstotkov tega, kar lahko povprečni državljan EU kupi v svoji državi...
...Če želimo biti nič manj kot ena najuspešnejših držav na svetu, se moramo začeti pogovarjati o absolutni blaginji, in ne le relativni,...

Se pravi: imeti evropske plače in slovenske cene? No, to bi bilo sigurno fino. Se takoj strinjam. Ali je rekel Pavle v Ko to tamo peva: I tata, bi, sine...
Ampak če govorimo o objektivnosti: meni nič ne pomaga če imam trikrat večjo plačo, če bi me me npr. življenski stroški stali štirikrat več...

Zame, ki sem v življenju postal že bolj realen, bo relativna primerjava še kar naprej v redu primejava.