Spremembe pokojninskega zakona

[king16]

Nisem ekonomist, amapk, pri vsem skupaj pa me nekaj le moti. kako je lahko v Sloveniji delovna sila predraga, če pa ogromno ljudi zasluži neto komaj nekaj več kot 500 E. Res pa to stane delodajalca pri takšnem netu skoraj 900 E. Potemtakem je torej država tista, ki pobere največ. Torej je država kriva za to. In da delavec v Sloveniji ni produktiven. Moje mišlenje je, da je slovenski delavec še kako priden ( primer naših zdomcev na začasnem delu v tujini, kjer so zelo cenjeni). Potrebno jih je samo dobro stimulirat, uredit primerne delovne pogoje in to je to. To pa več ni stvar delavca, ampak delodajalca. Potem ne bo bolniških, ne bo zabušavanja na delovnem mestu zaradi nemogočih delovnih pogojev in nizske plače... začaran krog.
Da pa naše firme zelo dobro finančno poslujejo, torej se da zaslužit je pa razvidno iz tega, da vedno več naših firm investira v tujini in to ne ravno majhen kapital, da se delijo dobički, menedžerske nagrade itd.
In pa še lažje zaposlovanje: Saj tudi to danes ni problem, če moramo zaposlovat tujce, pa je trenutno kljub temu še 30000 prostih delovnih mest v Sloveniji (vir: gosp. zboranica Slov.).
Očitno gre torej pri vsem skupaj,po mojem kmečkem prepričanju, za na eni strani potratno državo, na drugi pa za kopičenje bogastva pri lastnikih firm.
In še, kdo od delvev, ki ima neto plačo 500 E, pa si lahko vplačuje v drugi pokojninski steber ali na drug način špara za na stara leta. To pa bi že bila utopija.

[Kajtimar]

Objavil-a Winglet1

1.) Razmerje 12-36 je bilo uporabljeno, ker se je govorilo o letni ravni (razumeš 12 mesecev), tako da ne gre za nobeno dramatiziranje. Da taka obremenitev obstaja se strinjajo tudi očitno tvoji idoli sindikati in tukaj ni nobenih dvomov. Saj ukinjanja npr. davka na izplačane plače podpirajo vse strani. Jaz te ne bom izobraževal preko foruma, poglej si malo zadeve.....sicer pa s takim "socialističnim" načinom mišljenja kot ga imaš (češ, večina dela za manjšino), se ne mislim prerekat.....

Zelo enostavno in brez ekonomskih znanj pa lahko to preveriš tudi tako, da vzameš bilanco nekega podjetja (ob predpostavki, da si zaposlen v nekem podjetju lahko vzameš kar to) in pogledaš stroške dela (seveda v primerjavi s številom zaposlenih in povp. višine plač za podjetje ali panogo). Boš presenečen

Verjemi, ravno ta velika obremenitev delodajalca, je zavora pri dodatnem zaposlovanju in s tem se strinjajo tudi sindikati. Stroški dela so velik problem, sploh ko gre za SME podjetja-ta pa v bistvu so glavni "motor" zaposlovanja v razvitih gospodarstvih.

2.) Da pa Slovenci delajo nad povprečjem EU pa je groba zmota. Po številu dejanskih (pazi dejanskih!) opravljenih urah nismo niti v povprečju my friend.....podatke za to boš pa moral malo poiskati. Tudi višina plač je približno sorazmerna s produktivnostjo (ok rast produktivnosti je malo hitrejša kot rast plač ampak ne veliko).

Nisi mi dal zadovoljivega odgovora. S statistiko imam na delu skoraj dnevo opraviti tako, da predobro vem, kako se jo da "frizirati" ali drugače uporabiti za prikaz točno željenega podatka. Če si dobro prebral moj post (kar dvomim), potem bi ti lahko bilo takoj jasno, da sem predobro razumel kako govoriš o letni ravni (ki sem jo jaz z razmerjem 1:3 spremenil v mesečno!) in mi tega nisi rabil dodatno razlagati. Prav tako sem tudi napisal, zakaj se je uporabila ravno ta raven - ker se večje številke izkažejo kot bolj bombastične! Torej?
Raven v diskusiji ti je pričela padati opažam. Moji idoli sindikati (od kdaj?)... ne boš me izobraževal preko intereneta (te niti prosil nisem!)... ne boš se prerekal s takšnim "socialističnim" (omalovaževalno!) načinom mišljenja kot ga imam in daješ še primer "češ, večina dela za manjšino", (tega do sedaj nisem še nikjer izrazil!)... ne, s takim načinom res ne bova mogla nadaljevati.
Še vedno govoriš o prevelikih stroških dela, brez da bi konkretno navedel, kateri in kolikšnji so ti stroški, ki bremene delodajalca, da je razmerje med izplačanimi plačami delavcem ter dejansko plačanimi stroški kateri nastanejo ob izplačilu delavčeve plače v razmerju 1:3 (12:36). Torej? Pišeš tudi, da se sindikati prav tako strinjajo z ugotovitvijo, kako so obremenitve delodajalcev pri nas prevelike. Vprašujem te, kateri so ti sindikati? Misliš na sindikate delavcev ili mogoče na tako imenovane "sindikate" delodajalcev? Za one prve dvomim, da pri nas še obstajajo...
Nadaljuješ (spet!), da so visoki stroški dela velik problem za SME podjetja, ki so glavni motor zaposlovanja v razvitih gospodarstvih. V današnjem Delu je objavljen članek z naslovom: "V prvem četrtljetju 7,2-odstotna gospodarska rast" iz katerega povzemam:

Ugodne gospodarske razmere se odražajo tudi na rasti zaposlenosti, ki je bila v prvem četrtletju najvišja v zadnjih 15 letih. Po ocenah je znašala 936.000 oseb, kar je 2,4 odstotka več kot v prvem četrtletju 2006. Med dejavnostmi se je zaposlenost najbolj povečala v gradbeništvu (za 9,9 odstotka), v poslovnih storitvah (za sedem odstotkov) ter v drugih storitvenih dejavnostih in transportu (za 4,5 oz. 4,4 odstotka). Za visoko rast skupne zaposlenosti je bilo pomembno tudi povečanje zaposlenosti v predelovalnih dejavnostih (+0,6 odstotka), kjer se je prekinilo petletno nepretrgano zmanjševanje zaposlenosti.

Iz tega povzetka je jasno razvidno, da na zaposlovanje ne vplivajo samo stroški dela, temveč kup faktorjev, ki se kažejo v "ugodnih gospodarskih razmerah", skrb, da so le-te lahko "ugodne" pa v največji meri leži ravno na delodajalcih oziroma lastnikih kapitala (redki so takšni, h katerim bi kupci hodili na dom spraševat, če bi jim slučajno bili pripravljeni prodali svoje "proizvode") in ne na delojemalcih.
Za konec samo še o "zabušavanju" na delu. Mislim, da smo z nekdaj "popularnima" krilaticama: "Ne možeš me tako malo platiti, koliko ja mogu malo raditi" in "Kakva zarada - takav rad" pri nas razčistili že pred več kot desetletjem, saj so bili zagovorniki takšnega načina "dela" v času tranzicije prvi opredeljeni kot delovni viški in so lahko nato prijavljeni na zavodu za zaposlovanje razmišljali zakaj se jim je to zgodilo. Danes sigurno ne razmišljajo več tako, se je pa pojavil problem povečanega obsega dela ob istem ali zmanjšanem številu zaposlenih ter s tem povečano število (pogosto neplačanih!) opravljenih nadur s katerimi smo v vrhu lestvice med dežavami EU (podatek je iz evropske raziskave, ki je bila objavljena v Financah). Pojavlja se vprašanje, zakaj tako, če pa smo se z opredeljevanjem viškov znebili lenuhov in zakaj v nekaterih primerljivih podjetjih zadeve "klapajo" z minimalnim številom opravljenih nadur, v drugih pa garajo "kot konji", delo preko polnega delovnega časa jim je že samoumevno, prejemajo minimalne plače pa so še vedno v zaostanku z delom? Odgovor leži (poleg pri nas že uveljavljene prakse po "izmozgavanju" zaposlenih) še v slabi organizaciji dela ter neustreznih pogojih dela - vse to pa niso več vprašanje, ki bi ga reševali delojemalci temveč... koga?


Lep večer vsem skupaj...

[ereinion777]

Objavil-a Kajtimar

Pojavlja se vprašanje, zakaj tako, če pa smo se z opredeljevanjem viškov znebili lenuhov in zakaj v nekaterih primerljivih podjetjih zadeve "klapajo" z minimalnim številom opravljenih nadur, v drugih pa garajo "kot konji", delo preko polnega delovnega časa jim je že samoumevno, prejemajo minimalne plače pa so še vedno v zaostanku z delom? Odgovor leži (poleg pri nas že uveljavljene prakse po "izmozgavanju" zaposlenih) še v slabi organizaciji dela ter neustreznih pogojih dela - vse to pa niso več vprašanje, ki bi ga reševali delojemalci temveč... koga?

V takšnih debatah se prepozno vprašamo, kje leži vzrok za nizko produktivnost, čeprav "veliko" delamo.

Moje skromno mnenje je, da je potrebno razlikovati koliko delaš in kaj delaš.

Domača podjetja (in s tem zaposleni) pač delajo napačne stvari / storitve. Med tem, ko Nemci delajo BMWje, mi delamo šraufencigerje.

[yamamoto]

Kajtimar je lepo razložil bistvo.
Vse to pa se lahko dogaja zaradi nesposobnosti sindikatov in pregovorne razklanosti Slovencev. Vse skupaj pa je začinjeno z njihovimi slabimi značajskimi lastnostmi.

[Winglet1]

Objavil-a Kajtimar

Nisi mi dal zadovoljivega odgovora. S statistiko imam na delu skoraj dnevo opraviti tako, da predobro vem, kako se jo da "frizirati" ali drugače uporabiti za prikaz točno željenega podatka. Če si dobro prebral moj post (kar dvomim), potem bi ti lahko bilo takoj jasno, da sem predobro razumel kako govoriš o letni ravni (ki sem jo jaz z razmerjem 1:3 spremenil v mesečno!) in mi tega nisi rabil dodatno razlagati. Prav tako sem tudi napisal, zakaj se je uporabila ravno ta raven - ker se večje številke izkažejo kot bolj bombastične! Torej?
Raven v diskusiji ti je pričela padati opažam. Moji idoli sindikati (od kdaj?)... ne boš me izobraževal preko intereneta (te niti prosil nisem!)... ne boš se prerekal s takšnim "socialističnim" (omalovaževalno!) načinom mišljenja kot ga imam in daješ še primer "češ, večina dela za manjšino", (tega do sedaj nisem še nikjer izrazil!)... ne, s takim načinom res ne bova mogla nadaljevati.
Še vedno govoriš o prevelikih stroških dela, brez da bi konkretno navedel, kateri in kolikšnji so ti stroški, ki bremene delodajalca, da je razmerje med izplačanimi plačami delavcem ter dejansko plačanimi stroški kateri nastanejo ob izplačilu delavčeve plače v razmerju 1:3 (12:36). Torej? Pišeš tudi, da se sindikati prav tako strinjajo z ugotovitvijo, kako so obremenitve delodajalcev pri nas prevelike. Vprašujem te, kateri so ti sindikati? Misliš na sindikate delavcev ili mogoče na tako imenovane "sindikate" delodajalcev? Za one prve dvomim, da pri nas še obstajajo...
Nadaljuješ (spet!), da so visoki stroški dela velik problem za SME podjetja, ki so glavni motor zaposlovanja v razvitih gospodarstvih. V današnjem Delu je objavljen članek z naslovom: "V prvem četrtljetju 7,2-odstotna gospodarska rast" iz katerega povzemam:
Iz tega povzetka je jasno razvidno, da na zaposlovanje ne vplivajo samo stroški dela, temveč kup faktorjev, ki se kažejo v "ugodnih gospodarskih razmerah", skrb, da so le-te lahko "ugodne" pa v največji meri leži ravno na delodajalcih oziroma lastnikih kapitala (redki so takšni, h katerim bi kupci hodili na dom spraševat, če bi jim slučajno bili pripravljeni prodali svoje "proizvode") in ne na delojemalcih.
Za konec samo še o "zabušavanju" na delu. Mislim, da smo z nekdaj "popularnima" krilaticama: "Ne možeš me tako malo platiti, koliko ja mogu malo raditi" in "Kakva zarada - takav rad" pri nas razčistili že pred več kot desetletjem, saj so bili zagovorniki takšnega načina "dela" v času tranzicije prvi opredeljeni kot delovni viški in so lahko nato prijavljeni na zavodu za zaposlovanje razmišljali zakaj se jim je to zgodilo. Danes sigurno ne razmišljajo več tako, se je pa pojavil problem povečanega obsega dela ob istem ali zmanjšanem številu zaposlenih ter s tem povečano število (pogosto neplačanih!) opravljenih nadur s katerimi smo v vrhu lestvice med dežavami EU (podatek je iz evropske raziskave, ki je bila objavljena v Financah). Pojavlja se vprašanje, zakaj tako, če pa smo se z opredeljevanjem viškov znebili lenuhov in zakaj v nekaterih primerljivih podjetjih zadeve "klapajo" z minimalnim številom opravljenih nadur, v drugih pa garajo "kot konji", delo preko polnega delovnega časa jim je že samoumevno, prejemajo minimalne plače pa so še vedno v zaostanku z delom? Odgovor leži (poleg pri nas že uveljavljene prakse po "izmozgavanju" zaposlenih) še v slabi organizaciji dela ter neustreznih pogojih dela - vse to pa niso več vprašanje, ki bi ga reševali delojemalci temveč... koga?


Lep večer vsem skupaj...

1.) Jaz za tebe ne bom surfal po internetu in ti "serviral" na pladnju podatke (pa še drugi forumaši so tu na to temo nekaj napisali kakšen post nazaj) in dejstva od drugih virov, ker (pa brez zamere) tega časa nočem za to zapravljat. Boš moral malo sam pogledat.....glede tvojega razmišljanja o "grdih" kapitalistih in izkoriščevani delovni sili pa na podobne izjave pač ne moreš drugega rečt.....

2.) No lepo, da si omenil Finance, saj so nedolgo objavili rezultate letne raziskave o konkurenčnosti, po kateri je Slovenija dosegla predzadnje 44. mesto. Se pravi glede konkurenčnosti smo (skoraj) popolnoma na dnu. Glede zaposljivosti pa še en podatek iz prve roke:

-ne še tako dolgo nazaj, ko sem obiskoval predavanja in vaje iz makroekonomije kjer nam je takratni asistent nazorno razložil spremenjen statistični sistem spremljanja brezposelnosti (kot veš imamo trenutno dve lestvici stopnje brezposelnosti in težnja je bila, da bi se vsaj malo izenačili saj je naša bila preveč "mehka"). Ne dolgo zatem se je takratni minister za delo pred državnim zborom hvalil o "uspehih" vlade pri zmanjšanju brezposelnosti. Enako je storil premier ob drugem obisku Prekmurja-in glej ga naše novinarje, noben ga ni vprašal kako so pa to dosegli......ajajaj, bi verjetno bila zanimiva reakcija

Dejstvo je, da trenutno konjukturno stanje še ne pomeni, da reforme niso potrebne-ravno sedaj so ključnega pomena in ja SME podjetja so v razvitejših državah glavni steber zaposlovanja-tukaj pa smo še daleč od idealnega.

3.) A da delavskih sindikatov ni? So so, kot pijavke molzejo slabiče naše vlade.....na račun gospodarstva (in če si danes gledal 24ur, so tudi nekaj govorili na to temo-prečekiraj)


Dejstvo je da bi država morala gospodarstvu pustit naj gre svojo pot. Določene javne dobrine je treba regulirat ostalo pa prepustit kapitalu. Ko se bo to zgodilo se npr. podjetja ne bodo prodajala pod tržno ceno (in tako "opeharila" zaposlene podjetij in vse davkoplačevalce) in podobne "grdobije", ki se dogajajo zadnje čase. Ampak pustimo to za kdaj drugič

[Winglet1]

Objavil-a king16

Nisem ekonomist, amapk, pri vsem skupaj pa me nekaj le moti. kako je lahko v Sloveniji delovna sila predraga, če pa ogromno ljudi zasluži neto komaj nekaj več kot 500 E. Res pa to stane delodajalca pri takšnem netu skoraj 900 E. Potemtakem je torej država tista, ki pobere največ. Torej je država kriva za to. In da delavec v Sloveniji ni produktiven. Moje mišlenje je, da je slovenski delavec še kako priden ( primer naših zdomcev na začasnem delu v tujini, kjer so zelo cenjeni). Potrebno jih je samo dobro stimulirat, uredit primerne delovne pogoje in to je to. To pa več ni stvar delavca, ampak delodajalca. Potem ne bo bolniških, ne bo zabušavanja na delovnem mestu zaradi nemogočih delovnih pogojev in nizske plače... začaran krog.
Da pa naše firme zelo dobro finančno poslujejo, torej se da zaslužit je pa razvidno iz tega, da vedno več naših firm investira v tujini in to ne ravno majhen kapital, da se delijo dobički, menedžerske nagrade itd.
In pa še lažje zaposlovanje: Saj tudi to danes ni problem, če moramo zaposlovat tujce, pa je trenutno kljub temu še 30000 prostih delovnih mest v Sloveniji (vir: gosp. zboranica Slov.).
Očitno gre torej pri vsem skupaj,po mojem kmečkem prepričanju, za na eni strani potratno državo, na drugi pa za kopičenje bogastva pri lastnikih firm.
In še, kdo od delvev, ki ima neto plačo 500 E, pa si lahko vplačuje v drugi pokojninski steber ali na drug način špara za na stara leta. To pa bi že bila utopija.

1.) Nihče ne reče, da so slovenski delavci kaj bolj/manj delavni. Problem je da niso tako produktivni-to je pa razlika. Razliko v produktivnosti ti lahko prikažem nekako takole (pa sedaj več ne bom omenjal kmetijstva).....imaš dva drvarja, ki sekata drevesa, eden ima motorno drugi pa navadno žago, kaj misliš kateri bo bolj produktiven?-primer je zelo poenostavljen ampak upam, da je poanta jasna.

[kapara]

Objavil-a yamamoto

Kaj nameravajo početi z vsemi tistimi, ki jih po 50. letu nihče več noče zaposliti?

Bručan bo molil, da jih čim več pride po nujno zdravstveno pomoč brez napotnice na urgenco v Celjsko bolnišnico

[Kajtimar]

Objavil-a Winglet1

1.) Nihče ne reče, da so slovenski delavci kaj bolj/manj delavni. Problem je da niso tako produktivni-to je pa razlika. Razliko v produktivnosti ti lahko prikažem nekako takole (pa sedaj več ne bom omenjal kmetijstva).....imaš dva drvarja, ki sekata drevesa, eden ima motorno drugi pa navadno žago, kaj misliš kateri bo bolj produktiven?-primer je zelo poenostavljen ampak upam, da je poanta jasna.

Me veseli, da si tako poenostavljeno in vsem razumljivo odgovoril Kingu16 glede produktivnosti obeh "drvarjev". Nihče od njiju ne zabušava, oba se trudita vsak po svojih močeh in vendar je razlika med njuno produktivnostjo, vzrok pa sta orodji, ki ju uporabljata. Kdo je danes v Sloveniji lastnik proizvodnih sredstev (orodij s katerimi se prizvajajo neke dobrine)? Včasih, v socializmu, smo rekli, da so bila družbena, torej skupna, kar pomeni, da so bila "last" tudi delavca, ki jih je uporabljal in bi mu lahko zato pripisovali tudi del "krivde" za nizko produktivnost... Kaj pa danes? So danes proizvodna sredstva last delojemalca in je zato zaradi njihove nekonkurenčnosti (zastarelosti) ravno on kriv za nizko produktivnost?
V času socializma so nam njegovi "apologati" vedno pridigali, kako se moramo bati tujih kapitalistov zaradi njihovega izkoriščanja človeka po človeku in zaupati našim domačim ljudem, Slovencem, "naše gore listom"... Jaz bi danes dejal, da se moramo bati ravno slednjih, saj država tujcem z ustrezno zakonodajo zaenkrat še kar ustrezno "striže krila" medtem, ko našim, domačim kapitalistom (v nastajanju), vse prepogosto gleda skozi prste pri njihovih nezakonitih "izletih" - saj so vendar "naši"!



Lep večer vsem skupaj...

[king16]

Objavil-a Winglet1

1.) Nihče ne reče, da so slovenski delavci kaj bolj/manj delavni. Problem je da niso tako produktivni-to je pa razlika. Razliko v produktivnosti ti lahko prikažem nekako takole (pa sedaj več ne bom omenjal kmetijstva).....imaš dva drvarja, ki sekata drevesa, eden ima motorno drugi pa navadno žago, kaj misliš kateri bo bolj produktiven?-primer je zelo poenostavljen ampak upam, da je poanta jasna.

Ja, saj to je to, kar sem si mislil. Potemtakem, ker imamo sedaj lastnika, ni kriv delavec, ampak, lastnik, ker ni obema nabavil motorne žage. S tem bi imela korist tako lastnik, kot delavec, seveda, če ne bi vmes več pobrala država.

[Winglet1]

Objavil-a Kajtimar

Me veseli, da si tako poenostavljeno in vsem razumljivo odgovoril Kingu16 glede produktivnosti obeh "drvarjev". Nihče od njiju ne zabušava, oba se trudita vsak po svojih močeh in vendar je razlika med njuno produktivnostjo, vzrok pa sta orodji, ki ju uporabljata. Kdo je danes v Sloveniji lastnik proizvodnih sredstev (orodij s katerimi se prizvajajo neke dobrine)? Včasih, v socializmu, smo rekli, da so bila družbena, torej skupna, kar pomeni, da so bila "last" tudi delavca, ki jih je uporabljal in bi mu lahko zato pripisovali tudi del "krivde" za nizko produktivnost... Kaj pa danes? So danes proizvodna sredstva last delojemalca in je zato zaradi njihove nekonkurenčnosti (zastarelosti) ravno on kriv za nizko produktivnost?
V času socializma so nam njegovi "apologati" vedno pridigali, kako se moramo bati tujih kapitalistov zaradi njihovega izkoriščanja človeka po človeku in zaupati našim domačim ljudem, Slovencem, "naše gore listom"... Jaz bi danes dejal, da se moramo bati ravno slednjih, saj država tujcem z ustrezno zakonodajo zaenkrat še kar ustrezno "striže krila" medtem, ko našim, domačim kapitalistom (v nastajanju), vse prepogosto gleda skozi prste pri njihovih nezakonitih "izletih" - saj so vendar "naši"!



Lep večer vsem skupaj...

No sedaj si malo preveč posplošil. Produktivnost je rezultat tako zaposlenih kot "orodij", ki jih uporabljajo. Pri zaposlenih se tako misli npr. izobrazba (tukaj smo na slabšem), dejansko opravljeno število delovnih ur (zopet statistično na slabšem-pazi poudarek je na dejansko opravljenih urah) in cela vrsta drugih dejavnikov. Država prav tako hudo posega in tako povzroča negativne učinke s preveliko "socialo" in podobno. Verjemi nabavit prava "orodja" s strani delodajalca ni noben primer-dobički in s tem možnost investiranja so, problem sta predvsem država in močni sindikati.
Ali res verjameš, da je rešitev le v nabavi boljših tehnologij?.....potem bi se problemi produktivnosti na splošno zelo hitro odpravili.....po vsem svetu....

Lepa stvar privatnega kapitala je da je čisto vseeno ali je "domač" ali pa tuji. Vsak ima interes, da se naredi dobiček-to je pomembno in najboljša podjetja na svetu dosegajo po raziskavah tudi najvišje stopnje zadovoljstva zaposlenih.....podobno bi lahko dejali za nekatera slovenska podjetja.