Študentske demonstracije 19. maja

[Lencka]

Andreea, saj v bistvu se najini mnenji ne razhajata tako zelo

Mimogrede, tudi jaz sem družboslovka, in ja, diplomirana, in ja, ni šihta. Ampak sistem, ki omogoča študij do penzije, ki NI študij ampak je samo pot do stausa, ki omogoča lažje pridobivanje financ, ni dober. Pa socialni problemi gor ali dol.

In še vedno ostajam pri tem - če bi šli študentje na ulice, da od države zahtevajo, da jim omogoči študij in delo po študijo, štipendije, študentske sobe... ja, bi se mi zdelo normalno. Dokler pa študentje zahtevajo možnost delati 8 ur na dan 6 dni v tednu na napotnice, pa se mi to zdi neumnost.

Marsikje delajo, ja, da lahko študirajo. (Ali jemljejo kredite, ja... šokantno, ha?) Ampak pri nas preveč ljudi ne dela, da lahko študira, ampak je vpisanih v študij, da lahko delajo.

Če je delo način, študij pa cilj, je to narobe, vendar ne po krivdi študenta. Če pa je študij način, delo pa cilj, pa klinc pa taka študentarija. In ne mi reči, da je takih bore malo.

[Andreea]

jp, sej se strinjava.

pravim samo, da je med lenuhi tudi majhen delež takih, ki vlečejo s študijem, ker se bojijo, da potem ne bo službe. osebno se sicer s takim načinom ne strinjam, jih pa deloma razumem, da poskušajo na vse načine izkoristit sistem. jbga, tud jest je treba.

kaj pa krediti? ja, lušno je, da za šolanje vzameš kredit, ki ga moraš (bolj ali manj) takoj po diplomi začet odplačevat, službe pa nikjer... to zagotovo ni možnost, za katero bi se js prostovoljno odločala. raje delam med študijem in se v tem času odpovem praktično vsemu. očitno sm prevelik cvikator?

[PowRider]

Objavil-a Andreea

jp, sej se strinjava.

kaj pa krediti? ja, lušno je, da za šolanje vzameš kredit, ki ga moraš (bolj ali manj) takoj po diplomi začet odplačevat, službe pa nikjer... to zagotovo ni možnost, za katero bi se js prostovoljno odločala. raje delam med študijem in se v tem času odpovem praktično vsemu. očitno sm prevelik cvikator?

Kot zanimivost. Nekoč je obstojal en predlog o šolninah, katere bi študentje plačevali po končanem študiju v višini 200-300 EUR samo pod pogojem, da bi takoj v štartu zaslužili več kot znaša povprečna plača. Na ta način bi se skrajšal čas študija, kvaliteta pa bi se lahko bistveno izboljšala. Ampak tudi tega študentje niso želeli, ker pač nočejo boljšega jutri.

[Lencka]

Objavil-a Andreea

jp, sej se strinjava.

pravim samo, da je med lenuhi tudi majhen delež takih, ki vlečejo s študijem, ker se bojijo, da potem ne bo službe. osebno se sicer s takim načinom ne strinjam, jih pa deloma razumem, da poskušajo na vse načine izkoristit sistem. jbga, tud jest je treba.

kaj pa krediti? ja, lušno je, da za šolanje vzameš kredit, ki ga moraš (bolj ali manj) takoj po diplomi začet odplačevat, službe pa nikjer... to zagotovo ni možnost, za katero bi se js prostovoljno odločala. raje delam med študijem in se v tem času odpovem praktično vsemu. očitno sm prevelik cvikator?

zato pa pravim

če bi šli študentje na ulice, da od države zahtevajo, da jim omogoči študij in delo po študijo, štipendije, študentske sobe... ja, bi se mi zdelo normalno.

[nattka]

no, pa še malce dodam ...

ne govorimo tukaj o izjemah, ki kljub študijo pridno delajo, doštudirajo ... pa tako naprej ...

gre se za splošni vtis ... razlika med vpisanimi študenti in diplomanti je vendarle preveč očitna, da bi zdaj izjeme postavljali kot pravilo ...

splošni vtis je točno tak, kot ga je navedla andreja ... ja za vsako študentsko čago ostaja kup smeti, ki dokazuje da denarja ni premalo, tudi pri prejemnikih štipendij in socialno šibkih ne ...
ko grem zjuzraj vsa zalimana v sliužbo, se dobesedno,mimo mene vozijo taksiji polni mladine ... sploh kaka delovna sobotna ali praznična jutra si jih polna ...

in še vedno trdim, bistveno preveč ljudi študira ... ker služb ni ... sistem se je itak zrušil že takrat, ko ljudje lahko študirajo študija radi ( recimo študij "evropske inštitucije" in teologija za punce, ko sploh ne veš, kam bi takega človeka dal delat) ... dela, ki pa jih je polno. pa zapoljnjujejo tujci, ker pri nas mladina ali študira ali je na sociali, ker za 500 € se jim ne splača delati ali pa študira v nedogled ...

in to da ni služb drži samo delno ... službe so, samo vsi pač ne moremo biti direktorji ali vodilni ...

spomnim se bivše ministrice, ki je želela uvesti plačilo študija po preteku predpisane dobe ... podpiram
ker tisti ta pridni bodo itak končali znotraj študijske dobe ... ostali pa naj pohitijo ali pa dajo prostor drugim ...

o ostalem pa sploh ne bi izgubljala besed ...

[pecnikr]

ma ko sem js bil tud študent....zaslužu tolk denarja ko ga zdej ne...mel čudovit lajf...je pa res da fax sem pa vse v prvo naredil brez ponavljanja v predčasnem roku izteka študijskega leta...vse se da če človek hočeš...skratka sem resno jemal fax in tudi delo...povem pa lahk tole...v prvi letnik elektrotehnike elektronike se nas je vpisalo 360 študentov...v drugi letnik nas je prišlo z ponavljači vred samo 42...v tretji letnik 11 in od tega sva dva diplomirala...za enega zdej vem da se trudi diplomo napisat ...ostali so pozabli na vse....je pa res da smer avtomatika robotika ni tko z rokava za strest...je treba kr delat....kar se pa tiče pedagoških faxov in ostalih piflarij...mi pa nebo nobeden rekel da je pogoj težek študij...lari fari...

[Unregistred]

Objavil-a Andreea

ja, razburjaj se kolikor se hočeš... moj odgovor je letel na lenčkin in nattkin post in ubogi procent vseh vpisanih študentov, ki diplomirajo - od vseh vpisanih. ti so zame v večini lenuhi in razvajenci, če vlečejo študij pozno v svoja trideseta leta in res zelo redke izjeme imajo resničen razlog, da pavzirajo ali ponavljajo.

preberi prosim še 1x moj zadnji stavek... pravim, da študenti nimajo druge možnosti, kot da delajo preko servisa, saj za njih ne obstaja drugačna oblika (legalnega) dela. sem za študentsko delo, vendar ne prek servisa, ki pokrade milijončke. študentje delajo tudi drugod in si marsikdo sam plačuje šolanje - a nikjer preko servisov... seveda nam funkcionarji perejo možgane s tem, da v tujini ni št. dela. seveda je! študentje delajo, a v drugačni obliki.

pa še vedno trdim, da je lenuh, kdor kao študira in vleče status, doma jim gatijo vse v rit, delajo pa kak mesec ali dva, da si privoščijo počitnice na maldivih... mogoče tvoj otrok ni tak, ampak je procent razvajenih lenuhov velik, tudi med mojimi (bivšimi) sošolci. in ravno slednji so najbolj glasni, ko se gre za št. delo, saj jim ne ustreza, da bi sprejemali odgovornost, ki jo prinaša redno ali honorarno delo. okej, med prostestniki je seveda še lep procent tistih, ki itak ne vejo, za kaj se gre in jim je važno edino, da se grejo pred parlament zadet in napit... o teh niti ne bi komentirala, ampak če se boš a dan demonstracij sprehodila tam mimo, boš videla o čem govorim. še vsakič je bilo vse poko.zlano okoli maxija...

Kako pa servis pokrade miljjončke? Res me zanima

[PowRider]

Objavil-a Unregistred

Kako pa servis pokrade miljjončke? Res me zanima

Že sam obstoj študentskih servisov je navadna kraja.
1) Servisi živijo ob podpori države in iz prispevkov od študentskega dela. Torej, če servisi ne bi obstojali, bi država pobrala več davkov, študentom pa bi ostalo več mesečnega dohodka.
2) Plačuje se cela četa študentskih funkcionarjev, ki se pripravljajo za vstop v politiko, ob dejstvu, da skrbijo le za svojo lastno rit. Res, politikov, ki ne znajo delati nič, razen lobirati za neupravičene rente imamo dovolj. Pojdite delat!
3) Malo delo (ob predpostavki da se že za kako uro podaljša) tem funkcionarjem prereže krila, ta strošek ne bo več potreben in gospodarstvo bo nekoliko razbremenjeno.
4) Mladi diplomanti ne bodo več v podrejenem položaju napram študentom pri iskanju prve zaposlitve.
5) Ves denar, ki ga servisi namenijo za vbogajme (Sponzoriranje oddaje HRIBAR, nakupi hotelov in ne vem česa še, bo tako pristal direktno v rokah študentov, kar je tudi prav.
6) Servisi ne bodo več organizirali protestov skupaj z upokojenci, kar je ena najbolj incestnih stvari, kar sem jih v življenju videl. V bistvu so stavkali eni proti drugim, pa so bili tako trapasti, da se tega niti zavedali niso...
...

[Unregistred]

PowRider; servisi nimajo veze s tem kar si napisal.

Copy/paste iz drugega foruma:
Samo en komentar glede financiranja servisov in organizacijskij oblik ŠOS, kratic...
Bom najlazje razlozil kar na primeru:
ŠOS ima štiri stebre, in sicer ŠOU v Ljubljani, ŠOUM, ŠOUP in Svet študentskih klubov (bolj poznan kot ŠKIS).
Organizacijske oblike (OO) ŠOS (ŠOS, ŠOU-i in klubi s statusom ŠOLS) se večino financirajo s strani koncesijskih dajatev iz študentskega dela, torej dela preko študentskih napotnic.
Sestava študentske napotnice:
V primeru, da zaslužiš 100 evrov, mora delodajalec plačati 116,8 evra; 16,8% več. Od teh 16,8% je 12% koncesijske dajatve, 2% dodatne koncesijske dajatve ter DDV na obe koncesijski dajatvi. Na napotnico mora delodajalec še plačati 3,08 evra za obvezno zdravstveno zavarovanje.
12% koncesijske dajatve se razdeli na: 4,5% dobijo OO ŠOS, 4,5% študentski servisi, 3% gre za Javni sklad za razvoj kadrov in štipendije. 2% dodatne koncesijske dajatve je namenjeno za izgradnjo študentskih bivalnih zmogljivosti in izboljšanje pogojev študija in se nakazuje v državni proračun.
V skladu z 88. členom Študentske ustave se sredstva znotraj ŠOS-a delijo: 3,1% dobi ŠOS, 63,9% dobijo ŠOU-i (38,6% ŠOU v Ljubljani, 20,3% ŠOUM in 5% ŠOUP) in 33% klubi. Deljenje sredstev znotraj klubov pa se deli po posebnem ključu, ki se nanaša na število študentov v UE in zgodovino. Klubi pa povratno financirajo ŠKIS (3% od svojih sredstev).
Torej klube npr. ne financira ŠKIS ali pa da ŠOU financira ŠKIS ali pa servisi in podobno. Sredstva se stekajo v neko vrečo, ki se potem delijo po zgoraj omenjenih procentih. Sredstev se torej ne "tala", ampak so procentualno tocno določena.

[kartako]

Sredstev se torej ne "tala", ampak so procentualno tocno določena. ------------- Saj zaradi takih ključev, pa imajo potem delavci evropsko povprečje in Slovenija uspešna država, študentje pa namesto študija- prakso kako koga obrati do kosti brez dela (obiranje ne štejem kot delo). Povrh vsega so pa ti študentski servisi namenjeni zaposlitvam točno določenih krogov.