pomoč, učim se ...

[St.Jimmy]

Lp,

Mene pa zanima s koliike visine je se "varno" skočiti v vodo? Zanimajo me predvsem enačbe... sem iskal že pa googlu vendar sploh nevem pod kaj naj to iščem..

hvala

[La-di-da]

prosti pad in potem ob stiku z vodo:sprememba gosote, sile na telo, ki se pojavijo ob določeni globini vode, vzgon, bla bla bla...v kakem priročniku je treba najt še kakšne sile telo prenese... Po moje ti bo za prvi vtis srednješolski Kladnik zadost.

Veselo računanje.

[Katrin]

Takole, laično, bi rekla, da je pomemben tudi kot padca... če prav priletiš, je lahko tudi že nekaj metrov usodnih.

[mrjerry]

Tocno tako. Enacb ne bos nasel, na tvojem mestu bi rajsi iskal tehnike dobrih skakalcev v vodo. Znano je, da nekaterim skoki z vec 10 metrov ne delajo problemov...

[kekez]

Kaj ni v redu z omenjanjem gostote? :O
Sprememba gostote pri prehodu medijev ima tu kar pomembno vlogo. Sicer posredno.
Od gostote je direktno odvisen upor gibanja v mediju. Upor je dejansko sila in sila te poškoduje.
Tudi način skoka isto vodi k sili upora. Zaradi večje površine in koeficienta upora.

Sicer pa poznam otok v Kornatih, ki ga vedno izkoristimo za skakalne poizkuse.
Ima primerno obliko, saj gre linearno od vode (višina 0) do višine 50m in lahko izbereš višino skoka.

Trenutno imamo rekord: ženske 12m, moški 17m.
Kolegu, ki je skočil s te višine na noge, je strgalo kopalke (boksarce).

[mrjerry]

Kolikor je meni znano, dobri skakalci v vodo priletijo popolnoma navpicno in so zelo zategnjeni. Roke pred njimi jim odprejo pod skozi, tako da jih dejansko zalije turbulentna voda s strani in od zadaj, ne pa od spredaj. Kdor je vesc v biomehaniki, mu bo jasno, da je taksen prenos sil bolj ugoden.

Cim jih zalije voda, se uslocijo, s cimer v trenutku mocno povecajo povrsino telesa pravokotno na smer gibanja. Ucinek je podoben, kot da bi odprl padalo, sile, ki pri tem nastanejo, pa delno ustvarijo rotirajoce gibanje (kar je spet lazje prenesti od dejanskega zmanjsanja hitrosti).

Kako to modelirati? Dober tek. Aproksimacije z idealnimi fluidi, gibanji togega telesa in podobno pa bodo po mojem mnenju dale katastrofalno velike napake.

[Andreea]

@kekez: Odvisno, čemu se po njenem spremeni gostota...vodi ne prav veliko...
Gostota nima veze, ampak viskoznost in (ne)stisljivost :D Ukar je razlog zapletenosti realnega izračuna...)
Vzgon? Važna je sila ob stiku s površino, ko telo ni potopljeno...ja veliiiko vzgona je prisotnega (razen če ni mislila tistega vzgona v zraku, ki je tudi zelo NEzanemarljiv, ravno tako kot upor zraka pri padu z višine 10 m )

Kolikor jaz vem, upor nastane zaradi viskoznosti, ne pa zaradi gostote...

Poleg tega bi potreboval za prvotno željen izračun natančne parametre (laboratorijsko določene/izmerjene) površine (oblika telesa, položaj itd...), ki pride v dotik z vodo. Strogo analitično je izračun možen le za kroglo po Stokesovem zakonu:, kejr je sila, ki deluje na telo:
F=6*3,14(Ludolfovo št. ali pi)*v*n
kjer je v...hitrost telesa glede na vodo in n...viskoznost.
Za vodo je n=1

Torej - če nimaš parametrov točno tistega dela telesa, na katerega misliš priletet, ne moreš izračunati "varnega" območja, oz. sile upora ki bo delovala na telo...

[Andreea]

Objavil-a mrjerry

Cim jih zalije voda, se uslocijo, s cimer v trenutku mocno povecajo povrsino telesa pravokotno na smer gibanja. Ucinek je podoben, kot da bi odprl padalo, sile, ki pri tem nastanejo, pa delno ustvarijo rotirajoce gibanje (kar je spet lazje prenesti od dejanskega zmanjsanja hitrosti).

Jaz sem pa mislila, da je to hitrost zmanjšajo zato, da jih ne izstreli (pre)globoko pod površino...
A ima to kaj veze z silo ob udarcu na gladino?

Kako to modelirati? Dober tek. Aproksimacije z idealnimi fluidi, gibanji togega telesa in podobno pa bodo po mojem mnenju dale katastrofalno velike napake.

ekzaktli

[La-di-da]

andreea: Skok v vodo si lahko poenostaviš tako, da vzameš kot glede na gladino takšen, da bo cos=1, torej 90°, če ne morš rastavljat sile in se sam neki brez veze ***eš. Pri skoku, kjer iščeš max.višino je jasno, da ne boš vzela najvešje stične ploskve telesa z vodo, ker je jasno, da se energija trka porazdeli po celi stični ploskvi, kar pomeni, da vzameš najmanško stično ploskev. Skok v vodo je podoben tistim nalogam, ko s puško streljaš v klado in koliko se metek zarine v leseno klado. Jasno je, da pri skoku v vodo ne želiš umret že ob trčenju z vodo. Torej se moraš zariti v vodo do neke mere, vendar spet ne tako globoko, da bi zaradi globine umrl. Z globino vode se spreminja pritisk na telo, torej je tudi jasno, da se ne misliš v vodo zariti toliko, da ti bo pritisk poškodoval pljuča. Da se izračunati višino, vendar ne gre vse s silami, ker se kajhitro zmotiš, sploh če moraš sile rastavljati na x in y os. Lahkjo računaš z gibalnimi količinami, z energijami, s silami. Včeraj se mi ni dalo vsega razlagat po dolgem in počez. Še danes se mi ne da. Gostota vode je pomemben dejavnik ob tovrstnih skokih, saj je logično! MAX.višina skoka v vodo je različna od max. višine skoka v npr.olje in to ravno zaradi gostote. Če misliš da ne, potem še nikoli nisi skakala ne v vodo, kaj šele v olje..

[kekez]

Hja, očitno bo držalo. (Jaz se že dolgo časa nisem ukvarjal s tem )
Pri aerodinamiki (to je meni bližje, ker sem imel pri letalstvu) je zadeva bolj odvisna od gostote, pri hidrodinamiki (podmorničar nisem nikoli bil ) pa od viskoznosti, ker so sile trenja med telesom in medijem večje.