Nazaj   Siol.net forumi > Aktualno > Gospodarstvo

Gospodarstvo podjetništvo, gospodarstvo, borza, finance, denar...

 
 
Orodja za teme
  #1  
Staro 11.08.2009, 20:51
konsiljere Uporabnik konsiljere ni prijavljen
Novinec
Član od: Aug 2009
Sporočila: 11
Privzeto Kdor verjame, je norec ali pa ekonomist

Z zanimanjem berem pronicljive članke v naših časnikih, o problemih mladine, brezposelni generaciji, brezvestnih menedžerjih, recesiji, novem svetovnem redu in podobnih družbenokritičnih temah. Ampak ne morem si kaj, da na koncu vsakega branja sklenem roke in majam z glavo: "Ja, to je res, ampak to ni to."

Mladina ki non-stop pijančuje, diplomanti in magistri brez službe, ljudje v socialni stiski, na drugi strani pa tajkuni, bogataši, skorumpirani politiki, vse to niso problemi v pravem pomenu besede, temveč samo posledica, simptomi veliko večje bolezni. "Noben znak zdravja ni to, da smo dobro prilagojeni popolnoma bolni družbi" -Krishnamurti, filozof.

Spet en, ki se dela pametnega boste porekli. Etiketa, ki mi jo boste prilepili konec koncev nima pomena, če boste le začeli raziskovati kar sem začel raziskovati tudi sam:

"Dobro je, da ljudstvo ne pozna bančnega in monetarnega sistema, kajti če bi ga, bi se zgodila revolucija še pred naslednjim jutrom." -Henry Ford.

Bankirji na tako preprost način ustvarijo "denar" iz zraka, da se razum dobesedno upira da bi temu verjel. (Citat, John Kenneth, ekonomist.) In potem nam ga posojajo, nakar jim ga moramo vrniti z obrestmi. Pred davnimi časi je en od papežev tovrstno "poslovanje" prepovedal ("usury"). "Denar" sploh ni prava beseda, prava beseda je "dolg". Ko imam v roki bankovec, to pomeni dolg, ki ga mora država odplačati, ker si je ta bankovec sposodila od privatnih centralnih bank. Dolg, ne denar. Vsak cent si je nekdo izposodil od njih in jim ga mora odplačati z obrestmi. Bivši predsednik Abraham Lincoln je rekel, da bi morala vlada neposredno ustvarjati denar, brez privatnih centralnih bank in bi tako davkoplačevalcem prihranila neverjetne vsote obresti, ki jih moramo sedaj plačevati. Tako bi denar postal sluga in ne gospodar človeštva. Še enega bivšega predsednika so na koncu imenovali Andrew "I killed the Bank" Jackson, po njegovi izjavi, ko so ga vprašali kaj je bil največji dosežek v njegovem mandatu, ki ga je v pretežni meri posvetil boju z njihovo federalno banko (Zvezno rezervo).

Da o skritem davku na človeka, ki podčrta naše dejansko suženjstvo in ga plačujemo vse življenje, inflaciji, sploh ne izgubljam besed, saj je denarja vedno več, ker ga banke stalno ustvarjajo iz zraka. Ko grem v banko po kredit, banka na osnovi moje podpisane zaveze, da bom kredit odplačal (Z OBRESTMI) iz zraka ustvari znesek kredita in ga vtipka na moj račun! Hokus pokus, nov denar! To, da banke posojajo svoj denar so le zgodbice za lahkoverne naivneže.

In od kje pride denar s katerim poplačati vse te obresti, če se denar ustvarja na tak način, da ga je potrebno vedno vračati z obrestmi? Od nikoder! In to je poanta sistema, saj je bankrot dobesedno vdelan v sistem sam! Na tak način si bankirji prigrabijo še fizične dobrine bankrotiranih (avtomobile, hiše, posestva).

Tudi to, da je inflacija posledica višanja cen so zgodbice. Inflacija je posledica nenehnega večanja količine denarja v obtoku, kar ima zopet za posledico vedno nižjo kupno moč tega denarja ali z drugo besedo: inflacija. (Citat, Ron Paul, am. član Kongresa. Poslanec Paul tudi pravi, da večina am. poslancev enostavno ne ve kako funkcionira monetarni sistem, kar je dobesedno strašljivo.) Citat, ki kratko in jedrnato pove, da takšna situacija ne more trajati neskončno dolgo: "Kdorkoli verjame, da se v omejenem svetu eksponentna rast lahko nadaljuje v nedogled je ali norec ali pa ekonomist." -Kenneth Boulding, ekonomist.

"Vsa zbeganost, zmeda in gorje v Ameriki ne izvirajo iz želje po časti in vrlini ampak iz preproste nevednosti glede narave denarja, kredita (posojanja) in obtoka (denarja)." -John Adams, eden od očetov ameriškega naroda in 2. predsednik ZDA.

Popolnoma smo odvisni od bankirjev, dokler oni "muzicirajo" bomo vsi lepo plesali, a če glasba obmolkne... Najprej je treba njih naučiti kozjih molitvic. Oni bodo "denar" ustvarjali iz zraka, mi se bomo pa dobesedno ubijali, da bi nam ga posodili in še vračali naj bi jim ga z obrestmi! To je največja prevara v zgodovini vsega človeštva! "Iskreno verjamem, da so bančne ustanove bolj nevarne za naše svoboščine kot cele vojske. Zmožnost izdajanja (denarja) bi bilo potrebno vzeti bankam in jo vrniti ljudstvu, kateremu tudi pripada." -Thomas Jefferson.

(Veliko število skupnosti po celem svetu je že začelo izdajati lasten denar, npr. "Berkshares" v ZDA, "Salt Spring Dollars" v Kanadi,"Lewes Pound" v Veliki Britaniji, "SCEC" v Italiji, razni "LETS" sistemi, itd.)

Z vso ponižnostjo in spoštovanjem bi vam rad priporočil, da pod vaš skrbni drobnogled vzamete dokumentarce "The Money Masters" (1996), "Money as Debt" (2006) in "Fiat Empire" (2007) ter knjigo "The Creature from Jekyll Island" (G. Edward Griffin, 1994). Na voljo je tudi veliko pisem, ki so si jih izmenjali očetje Združenih držav Amerike v katerih opisujejo probleme z monetarnim sistemom. V poštev pride tudi dokumentarni film "Zeitgeist II: Addendum, Part I" (2008).

V upanju, da bo moje pisanje naletelo na ušesa brez predsodkov vas z vso obzirnostjo lepo pozdravljam in vam želim čim več miru in dobrega!
  #2  
Staro 11.08.2009, 21:09
maajde Uporabnik maajde ni prijavljen
Pripravnik
Prikazne slike uporabnika/ce maajde
Član od: Nov 2005
Sporočila: 192
Privzeto Re: Kdor verjame, je norec ali pa ekonomist

Potem pa ti toplo priporočam knjigo Generacija Zlato ali pa Zarota srebra. Tam ti pisatelj zelo podrobno razloži kako nam centralne banke kradejo naše težko prisluženo imetje. Ampak če misliš, da banke vodijo svet si v gladki zmoti. Banke so le v službi Vatikana. Vse poti vodijo v Rim.
__________________
madejmimir
  #3  
Staro 11.08.2009, 21:59
konsiljere Uporabnik konsiljere ni prijavljen
Novinec
Član od: Aug 2009
Sporočila: 11
Privzeto Re: Kdor verjame, je norec ali pa ekonomist

Trdno sem prepričan , da bankirji vodijo svet , bom pa pogledal ti knjigi .
  #4  
Staro 13.08.2009, 04:43
maajde Uporabnik maajde ni prijavljen
Pripravnik
Prikazne slike uporabnika/ce maajde
Član od: Nov 2005
Sporočila: 192
Privzeto Re: Kdor verjame, je norec ali pa ekonomist

Liberalec še dolgoletni guverner centralne banke (FED), Alan Greenspan je rekel da je kovina edina stvar s katero se zaščitimo proti inflaciji. Tudi razloži vse skupaj. Članek je napisal še preden je postal guverner in še danes se strinja z vsem napisanim. Drugače pa najboljša investicija v času krize, vojn so kmetijski pridelki.
__________________
madejmimir
  #5  
Staro 13.08.2009, 05:09
maajde Uporabnik maajde ni prijavljen
Pripravnik
Prikazne slike uporabnika/ce maajde
Član od: Nov 2005
Sporočila: 192
Privzeto Re: Kdor verjame, je norec ali pa ekonomist

Mislim da bi ti bil ta članek bolj všeč:

Ukradena blaginja (1/IV) - Manija zadolžene rasti
admin, četrtek, 2. april 2009
Bojan Radej *

Gospodarska rast ni več pomembna kot vir blaginje, ampak služi le še širjenju osnove piramide, kar je pogoj, da se ne zruši vase. Pomembna je, ker ustvarja zaveso, ki prikriva pretakanje bogastev z dna na vrh piramide. Ena od možnosti za zajezitev uničevalne gospodarske rasti je denarna reforma in z njo uvedba ‘lokalnega denarja’ kot dopolnilne valute, ki služi predvsem lokalnemu gospodarstvu, in je družbeno prispevna. Vendar to ne bo lahko, saj, kot pravi David Weston, oxfordski kritik sedanje ureditve, pri denarnih stvareh ljudje še vedno verjamejo, da je Zemlja ploščata.


Profesor Paul Krugman z univerze Princeton in odmevni kolumnist New York Timesa, ki je za svoja dognanja pri analizi tržnih ciklov leta 2008 prejel nagrado Nobelovega sklada za ekonomijo, trdi, da je sedanji koncept gospodarske rasti, zasnovan na dolgu in zamišljen kot piramidna struktura, nevzdržen. Posojila so postala kamen okoli vratu človeštva, čeprav so v osnovi potrebna zgolj kot sredstvo za ustvarjanje obratnega kapitala v podjetjih za premostitev časa, ki preteče med proizvodnjo in prodajo. Gospodarstva si pomagajo z dolgom od začetka industrijske revolucije, sicer hitro širjenje njihovih poslov ne bi bilo izvedljivo.

V post-industrijski dobi so se razmerja med gospodarsko rastjo in dolgom povsem spremenila. Dolg ni več le pripomoček podjetjem za financiranje njihove rasti, ampak je sam postal blago, posojilna industrija pa je prevladala nad večino drugih gospodarskih in negospodarskih vej. Čeprav so finance donosna dejavnost, pa ne proizvajajo ničesar in nič ne prispevajo k obči blaginji, saj se pogosto izognejo celo plačilu davkov, kot ugotavlja Ellen Brown. In to še ni vse, saj se dobiček proizvodne oz. ne-finančne ekonomije, ki nas preskrbuje z uporabnimi dobrinami in storitvami, vse težje vrača v proizvodnjo uporabnih stvari. Zaradi obetov višjih zaslužkov namreč odteka v virtualni svet globalnih financ, kjer je osvobojen družbenih spon, sledi lastnim špekulativnim nagonom ter služi le še samemu sebi.

Kaj je sekuritizacija

V anglosaškem svetu je gospodarska rast od druge svetovne vojne naprej samo pol tako hitra kot rast posojil, je v komentarju decembra napisal nekdanji analitik ameriške vlade Richard Cook. Materialni napredek poganjajo procesi, ki jih je ustvarilo splošno pretvarjanje vsakovrstnega stvarnega premoženja v vrednostne papirje, s katerimi se lahko trguje oz. t.i. sekuritizacija; angleško securitisation).

Njeni začetki segajo v pozna sedemdeseta leta. Gre za sofisticiran izvedeni vir poslovnega financiranja, ki ga bomo spoznali na primeru. Banka X daje posojilo desetim osebam, vsaki denimo v enaki višini, ki jih posojilojemalci uporabijo za nakup stanovanj. Banka je torej svoj kapital vložila v nakup desetih stanovanj svojih strank v upanju, da ji bodo kupci odplačali celoten dolg, da bo lahko ustvarila dobiček. Zato ker obstaja določena verjetnost neplačila, je vsem posojilojemalcem zaračunala pribitek k obrestim. Banka lahko počaka nekaj desetletij do konca odplačilne dobe, da se posel zaključi. Lahko pa svoja sredstva takoj proda po nekoliko nižji ceni, ki ji še nudijo majhen zaslužek, in se loti novih izzivov. Prodala bi lahko vsako posojilno pogodbo posebej, vendar je ukvarjanje z majhnimi zneski velikim finančnim trgovcem ovira. S stališča banke X teh deset posojil pomeni deset različnih vrst sredstev, ker so vsakič dejavniki tveganja drugačni. Zato najprej vseh deset posojil zavije v en finančni paket, ga nato razdeli na veliko enakih vrednostnih papirjev (t.i. securities) in potem le te proda različnim naložbenikom, ki s tem vsi pridobijo isto v pogledu finančne donosnosti in tveganj zaradi morebitnih neodplačil posojil (banka od sekuritizacije naprej deluje le še kot računovodski servis). Posledica sekuritizacije je, da banke pridejo hitreje nazaj do denarja, investitorji (večinoma špekulanti) pa pridobijo vrednostne papirje, ki so sicer tvegani, vendar je tveganje na vse kupce porazdeljeno enakomerno.

Finančna ‘inovativnost’ je šla že tako daleč, da je danes mogoče kot prvovrstne oz. nizko tvegane izdajati vrednostne papirje na dolg zelo nezanesljivih dolžnikov. Za nakup teh papirjev se kupci zadolžijo, ker upajo, da se bo dolg sam odplačal z rastjo dobičkov, ki poteka, dokler papirji privabljajo vedno nove kupce. To je princip piramidnih finančnih sistemov, ki so v zadnjem desetletju kot velika inovacija svetovnih financ postale zakonita industrija. V tem času se je skokovito povečal delež gospodarske rasti, ki jo prispeva finančna industrija, ki npr. v ZDA dosega že dve petini celotne rasti.

Gospodarski svet in predvsem svet naložb je postal velikanska igralnica, v kateri vloge niso omejene z obsegom stvarnih dobičkov, ampak le od dostopnosti posojil. Že leta 1986 je Svetovna banka ocenila, da so denarne transakcije na svetovni ravni od 15 do 20-krat večje, kot je to potrebno za financiranje svetovne trgovine. Današnja ocena je, da sta samo še 2% transakcij na svetovni ravni povezana z resničnimi transakcijami, upravičenimi s trgovino, vlaganjem za pridobitev dobrin in turizmom, preostalih 98% pa je popolnoma špekulativnih. To je svet, v katerem odločajo špekulanti, države pa gledajo proč.

Nedolžna nežnost nevidne roke

V središču problema so obresti. Monetaristični ekonomski red s pomočjo obrestne mere ustvarja umetno pomanjkanje in sadove gospodarske rasti od večine prebivalstva odteguje in jih koncentrira pri najbogatejših. Decembra lani je Nobelov nagrajenec za ekonomijo Joseph Stieglitz v nemškem Spieglu zapisal, da premoč pride najbolj do izraza, ko temeljne ekonomske odločitve preidejo v roke monetaristov t.im. ‘fundamentalistične ekonomske šole’, zbrane okrog nobelovca za ekonomijo iz l. 1976, že dobri 2 leti pokojnega Miltona Friedmana. Gre za centralne bančnike, ki verjamejo, da je z dviganjem in spuščanjem obrestnih mer mogoče uravnavati svet. Obrestovanje je povsem ekskluziven in selektiven ekonomski vzvod. V uporabi ni za nobeno drugo ekonomsko bogastvo, razen za tista, ki so namenjena kovanju denarnih dobičkov. S tem so obresti podelile premoč dobičkonosnih nad neobrestovanimi nacionalnimi bogastvi. Premoč postane najbolj očitna, ko ekonomska oblast preide v roke monetaristov.

Denar je postal tako močan, da si je izvolil četrto vejo oblasti centralnih bančnikov, ki deluje neodvisno od ljudi in izvoljenih politikov, je že pred 3 leti ugotavljal direktor Ameriškega inštituta za monetarizem Stephen Zarlenga. In bančniki vladajo s jekleno roko: Richard Cook v omenjenem komentarju izpred dveh mesecev navaja, da je francoski bančnik Michel Camdessus, od 1987 do 2000 izvršni direktor Mednarodnega denarnega sklada, stečajnega upravitelja bankrotiranih držav, priznal, da je bil v času svojega službovanja za uresničitev monetarističnega modela makroekonomskega delovanja držav pripravljen ‘žrtvovati generacijo’. Pod totalitarno oblastjo monetaristov se nevidna roka trga pokaže le še kot nedolžna nežnost.

Povezava med gospodarsko rastjo, ki jo ženejo s posojili pitane finančne špekulacije in eko-socialno nevzdržnostjo te rasti, je neposredna. Cena kapitala, ki jo plačajo v produkciji, je postala ena glavnih stroškovnih postavk. Zato s povečanjem produktivnosti dela ustvarjeno obilje dobrin in storitev ne more prinesti blaginje in kakovostnega življenja ampak le “revščino sredi obilja”. Večina prebivalstva namreč zgolj plačuje prevaljene stroške obresti, ne prejme pa nagrade za rast finančnega kapitala. Margrit Kennedy, nemška publicistka in aktivistka s področja alternativnih denarnih sistemov, navede naslednjo šokantno oceno: »Vsesplošno prepričanje je, da plačujemo obresti le, če si denar sposodimo, in da si, če nočemo plačevati obresti, denarja pač ne sposojamo. V resnici pa so obresti vključene v vsako ceno, ki jo plačamo. Obresti na kapital v povprečju dodajo 30 - 50% na cene našega blaga in storitev. Če bi odpravili obresti in jih nadomestili z nekim drugim mehanizmom, ki bi spodbujal kroženje denarja, bi nas večina postala bodisi dvakrat premožnejša ali pa bi za ohranitev enakega življenjskega standarda morali delati le pol toliko, kot delamo zdaj«. Prevod njene knjige o alternativnem denarju iz 1995 bo z naslovom Pravičen denar - pravičen svet. Kako ustvariti sredstvo menjave, ki bi delovalo za vse in varovalo planet, kmalu izšel pri nas.
__________________
madejmimir
  #6  
Staro 13.08.2009, 12:37
konsiljere Uporabnik konsiljere ni prijavljen
Novinec
Član od: Aug 2009
Sporočila: 11
Privzeto Re: Kdor verjame, je norec ali pa ekonomist

Problem je tudi naš denar-papir, znesek na njemu pomeni samo to koliko nam je država dolžna -dolg . Se pravi ,da mi naš dolg odplačujemo z dolgom.
Ko pogledamo naš papir se moramo vprašati 1. evro česa stoji za njim ?
  #7  
Staro 13.08.2009, 19:03
Liberalec Uporabnik Liberalec ni prijavljen
Banned
Član od: May 2009
Sporočila: 261
Privzeto Re: Kdor verjame, je norec ali pa ekonomist

Citat:
Objavil-a konsiljere Prikaži sporočila
Problem je tudi naš denar-papir, znesek na njemu pomeni samo to koliko nam je država dolžna -dolg . Se pravi ,da mi naš dolg odplačujemo z dolgom.
Ko pogledamo naš papir se moramo vprašati 1. evro česa stoji za njim ?
Zakaj bi moralo karkoli stati za njim? Si ti še en tržnik zlata in bi rad služil od provizij?

PRavilno vprašanje je, kaj lahko kupim za 1 EUR.....
  #8  
Staro 14.08.2009, 04:48
maajde Uporabnik maajde ni prijavljen
Pripravnik
Prikazne slike uporabnika/ce maajde
Član od: Nov 2005
Sporočila: 192
Privzeto Re: Kdor verjame, je norec ali pa ekonomist

Se strinjam Liberalec, potem bi moral še dodati koliko bo bom dobil za en evro če ga danes zaslužim čez 20 let.
__________________
madejmimir
  #9  
Staro 14.08.2009, 12:45
konsiljere Uporabnik konsiljere ni prijavljen
Novinec
Član od: Aug 2009
Sporočila: 11
Privzeto Re: Kdor verjame, je norec ali pa ekonomist

Liberalec , nimaš prav !
Jaz nebi rad služil provizij ampak bi želel ,da je moj denar kaj več kot samo papir ! In kot je rekel Maajde kaj bo z njim čez 20 let.
Naš denar ima vrednost samo zato, ker mi verjamemo ,da je nekaj vreden a v resnici je samo navaden papir!
  #10  
Staro 14.08.2009, 19:18
Liberalec Uporabnik Liberalec ni prijavljen
Banned
Član od: May 2009
Sporočila: 261
Privzeto Re: Kdor verjame, je norec ali pa ekonomist

Citat:
Objavil-a maajde Prikaži sporočila
Se strinjam Liberalec, potem bi moral še dodati koliko bo bom dobil za en evro če ga danes zaslužim čez 20 let.
To vprašanje definitivno ni na mestu, ker ti tudi če ne boš službe menjal in ne boš napredoval, ne boš imel čez 20 let enake plače kot jo imaš danes.

Namreč, kolektivne pogodbe so take, da se plače usklajuje tako z inflacijo, kot ponekod tudi s prouktivnostjo v zasebnem sektorju.

Poleg tega se tudi pokojnine usklajujejo z inflacijo in včasih tudi s produktivnostjo.

Tako da, relevantno vprašanje bi bilo, koliko dobrin boš lahko čez 20 let kupil s povprečno plačo, ali minimalno plačo ali plačo trgovke ali s plačo....
 

Značke
ekonomist, kdor, norec, verjame

Orodja za teme

Dovoljenja
Novih tem ne moreš odpirati
Odgovorov ne moreš objavljati
Priponk ne moreš dodajati
Svjoih objav ne moreš urejati

BB koda je Vključeno
Smeški - Vključeno
[IMG] koda je Vključeno
HTML koda je Izključeno
Hitra izbira


Časovni pas: GMT +1. Trenutno je ura: 07:00.