|
Religija in filozofija razprave o religiji in .... |
|
Orodja za teme |
#11
|
|||
|
![]() Citat:
kako se je Cerkev lahko tako razširila po svetu?s silo bolj težko. poznamo kolonbialne pravljice, kako so španski konkvistadorji s silo spreobračali ljudi v novo vero. ampak, ali misliš, da bi ljudje - na milijone ljudi ohranjalo teh 500 let vero, za katero bi vedeli, da jim je bila nasilno vsiljena. jst mislim, da je uspeh krščanstva v tem, da je vedno znal ponuditi tisto, kar ljudje iščemo: upanje, ljubezen, milostljivega Boga, odrešenje itd. ne znal ponuditi, ampak je to v njegovem nauku. uspeh ap je bil tudi v tem, ad je svoje obredje in nauk vedno znal prbližati ljudem: pogansko vsebino verovanj zamenjal s krščansko, afriške maše, ... Marsikdo ej srečal Jezusa v svojem duhu, srcu. ti bi temu rekel shizofrenija, drugi pa duhovno izkustvo. upam, ad ti je jasno, ad smo ljudje različni; tudi v dojemanju in mišljenju. enaki pa smo vsaj v eni stvari: vsi dvomimo v mnogo stvari. in eno je važno: ni vere brez dvoma!!! Obstoj hudiča je poleg obstoja Boga temeljna stvar verovanj od pamtiveka dalje. in Cerkev ne trenira eksorcistov, ampak z določenimi obredi nadaljuje Jezusovo delovanje - tudi on je izganjal hudega duha in celo rekel: "V mojem imenu bodo izganjali hude duhove!". To delajo v Jezusovem imenu in ne v imenu Cerkve. To je še ena situacija, kjer je uradna znanost odpovedala. kadar gre za psihične bolezni, jih zdravniki zdravijo s tableti itd. toda mnogokrat jim s tem ne uspe nič, eksorcisti pa poskrbijo da ti ljudje ozdravijo. takšnih primerov je ogromno. tudi v sloveniji...in ko to enkrat doživiš v živo, nimaš drugega kot ad verjameš...ali pa rečeš: "vse je v glavi!". vsi ljudje smo grešniki: z dalajlamo in papežem vred. in po krščanskem nauku (in tudi prastarih verovanjih!) deluje poleg Boga v človeku tudi hudi duh. ta nas skuša s skušnjavami, ki jih mi, če smo duhovni dovolj močni lahko zatremo. torej se lahko vsak človek zavestno odloči, komu bo podlegel. vsi smo ap ljudje. dost za dons lp |
||
|
#12
|
|||
|
![]() Citat:
Buda se ni izrekel o Bogu in dusi, toda nekateri to napacno razlagajo kot da to pomeni, da je zanikal Boga ali duso. Odgovoru se je izognil ker ni zelel da se ljudje navezejo na idejo Boga ali idejo duse, obstoja po smrti, da iz tega ne naredijo doktrine. S tem je skusal usmeriti ljudi v tisto kar je bilo za tiste ljudje najbolj pomembno - v prakso, v neposredno pozornost vsakega trenutka. Posledica tega je da danes Budizem ne uci o dusi in Bogu. Jezus se ni razglasil za edinega Bozjega sina, ampak je povedal, da smo vsi Bozji sinovi, kar pomeni, da lahko vsakdo uresnici svoj Bozanski potencial. Interpretacija, da je Jezus edini Bozji sinu je ena izmed najbolj skodljivih napak, kar jih je naredilo krscanstov. V prvih stoletjih po Jezusu so bile uveljavljene veliko bolj ustrezne, gnosticne interpretacije. V cetrtem stoletju so bile gnosticne interpretacije proglasene za hereticne - Konstantin, v sestem stoletju pa je Justinjan dokoncno izobcil se reinkarnacijo. |
||
|
#13
|
|||
|
![]() Citat:
S čim pa bi ti podkrepil svoj zadnji odstavek?mogoče si kej narobe razumel, poleg tega pa pogledaš še kkšn "zelo verodostojen" BBC dokukmentarc.poznam gnosticizem. poznam krščanstvo in poznam kanonično sveto pismo. imaš ti v svetem pismu kakšen citat, ki bi potrjeval tvoje besede ali so zrasle povsem na tvojem zeljniku?samo zanima me od kod tebi to... lp |
||
|
#14
|
|||
|
![]() Citat:
Se strinjam in to res ne razumem, zakaj ga imajo ljudj eza takega posebneza, ce smo res vsi bozji sinovi, samo eni pac se pogovarjajo z bogom, drugi pa nimajo se te sposobnosti. |
||
|
#15
|
|||
|
![]() Citat:
Ce to razumemo, postane bolj ali manj ocitno, da je to ucenje samo eno v verigi mnogih ucenj, vecjih in manjsih, ki so jo podali vecji ali manjsi ucitelji v zgodovini. Taksna interpretacija odkriva, da Jezusovo ucenje ni v nasprotju z razvejanim in vecplastnim hinduizmom ali budizmom, ampak tako kot vsako novo razodetje nekaj svojega doda. Buda je denimo na vprasanje ali obstaja Bog odgovoril v smislu, kako naj clovek spozna Boga, ce sebe ne pozna in da je zato potrebno to vprasanje prepustiti za cas, ko se resnicno spoznamo. Jezus je prisel petsto let kasneje in veliko govoril o Bogu, toda kaj so kristjani naredili iz tega ucenja, je zelo dobro znano iz zgodovine. Bile so krizarske vojne, inkvizicija, zatiranje znanstvene misli, kolaboracija v II svetovni vojni ... In prav gotovo so bili temelji za taksen razvoj postavljeni s proglasitvijo gnosticnih ucenj za heretizem. Ce se ucenja o Bogu polasti clovek, ki ne razume sebe, so rezultati unicujoci. V obdobju po Jezusovi smrti so imela gnosticna ucenja velik vpliv. Bistvo gnosticnih ucenj je, da je v vsakem cloveku Bozja iskra in da pristno znanje dosegljivo za vse ljudi. Gnoza ni zgolj racionalno razumevanje, ampak razumevanje pridobljeno z duhovno izkusnjo. Gnostikov ni pretirano zanimala zgolj racionalna teologija ampak so pozdravljali napredujoco silo božanskega razodevanja. Kmalu po Jezusovi smrti so gnosticna ucenja pridobivala na vplivu in so bila sprva za kratek cas celo v glavnem toku krscanstva. Da je v tem casu bila reinkarnacija precej splosno sprejeta, zanesljivo drzi. Se v tretjem stoletju, ko so se navzkrizja ze zacela, je oce Origen zapisal: "Vsaka dusa vstopa v svet ojacana z zmagami in oslabljena z napakami svojih prejšnjih zivljenj. Njeno mesto v svetu je doloceno s preteklimi vrlinami in slabostmi." V casu po Jezusovi smrti je bila v imperiju velika stopnja verske svobode, tu so se nasle najrazlicnejse skupine od gnostikov, budistov, zoroastrov, hermetistov, zidov, do obozevalecev Mitre in simpatizerjev grske Platonske misli. Toda pod povrsjem politicnega miru se je odvijala moralna vojna. Kopicenje bogastva v zgornjih slojih, kruti davki za kmete in razsirjeno suzenjstvo so dosegli taksno stopnjo, da se je zacel razpad od znotraj. Zaradi tega so mnoge skupine iskale protiutez z vrnitvijo k visjim vrednotam. Krscanske skupine so se najmocneje oglasala proti zlu imperija. Ucile so preprostost in delitev v skupnosti. Obtozili so suzensjtvo in gladiatorske igre, ki so poklale na tisoce depriviligiranih. Taksne proteste je Rim obicajno zadusili z usmrtitvami ali podkupovanjem, toda kristjani so bili drugacni, kajti to jih ni ustavilo. V zacetku cetrtega stoletja je bilo ze jasno, da se je val morale obrnil. Nova vera je osredotocala ideje novega evolucijskega ciklusa, ki bo zagovarjal clovekove pravice in enakost vsega clovestva. To je bil glas, ki se mu Rim ni mogel zoperstaviti. Nazadnje je, glede na to, da je vedno lahko zaznal vir moci v druzbi in ga izkoristiti v svoje namene, popustil. Pod Konstantinom je v zacetku cetrtega stoletja postalo krscanstvo uradna drzavna religija. Zdruzitev je spremenila tako Rim kot tudi cerkev. Rim je zacel z nekaterimi reformami, da bi dvignil nizje razrede iz njihovih vezi, na strani cerkve pa je bil stik z Rimom prevelika skusnjava, kajti cerkveni voditelji so zaceli kazati enako lakoto po bogastvu in moci, ki je tako izmalicila vladavino Rima. Ta nov razred ortodoksnih cerkvenih voditeljev je zacenjal zbirati bogastvo in vladati vernikom z jekleno voljo. Izraz ortodoksno oznacuje ucenje ki je bilo predano neposredno od Jezusovih ucencev. Kdorkoli je lahko postavil to trditev je lahko privzel avtoriteto nad tistimi, ki tega niso mogli trditi. Mnoge gnosticni ucitelji so postavljali taksne trditve, toda hereziologi jim vseeno niso dali veljave. Seveda je znake taksnih slabosti cerkev kazala ze pred tem. V drugem stoletju je ogenj gnosticizma kratek cas svetlo gorel. V prvih dveh stoletjih se je hitro razsiril predvsem na vzhodnem Mediteranu in pritegnil vec intelektualcev in filozofov, medtem ko je bilo v bolj klasicnih sektah veliko kmetov in suznjev. Kasneje so se zacele zbirati skupine okrog ortodoksnih voditeljev in zahtevali so striktno spostovanje nastajajočih cerkvenih pravil, s cimer so prisli gnostiki na slab glas, ker so nasprotno vedno povdarjali nujno potrebo po individualni svobodi pri iskanju odresitve in zato ker se niso uklonili nobeni drugi avtoriteti, razen svoji lastni. Zaceli so jih gledati kot odpadnike nevarne nastajajoci Konstantinovi cerkvi in jih nazadnje ozigosali za krivoverce. Tako jih je zacela zavracati in preganjati prav tista skupnost, ki so ji nekdaj pripadali, in ne toliko sile izven krscanstva. Ceprav je obilo inforamcij o drugih dogodkih v obdobju Rima, je o gnosticnih uciteljih do ne davnega bilo le malo dosegljivega, kajti vsi njihovi osebni ostanki, tako kot tudi zapisi, so bili temeljito odstranjeni. O gnosticizmu je bilo zato pred novejsimi najdbami mogoce sklepati predvsem po zapish hereziologov, torej tistih, ki so se ukvarjali s "herezijami", ki so gnostike diskreditirali. Komaj z novo odkritimi rokopisi je bilo mogoce rekonstuirati bolj zanesljivo sliko o njihovem zivljenju in razmisljanu. Preucevanje o tem, kaj so ucili ti gnosticni ucitelji razkriva, da je njihovo ucenje skladno z danasnjim ezotericnim naukom. Apostol Pavel je bil najbrz prvi, ki je razumel to, kar je simboliziral Jezus s svojim zivljenjem, zivljensko pot namrec, ki vsakega cloveka nekoc, po stevilnih inkarnacijah pripelje do odresenja: (SP Col 1.27) "Njim je Bog hotel oznaniti, kakšno je bogastvo slave te skrivnosti med pogani, namreč Kristus v vas, upanje slave." Da so interpretacije sodobna ezotericne filozofije skladne z gnosticnim ucenjem, potrjujejo mnogi zapisi, denimo zapis hereziologa Irenaeusa, ki je navajal gnostika Cerinthusa:" Gnostični ucitelj Cerinthus je tako kot drugi gnostiki učil: "Jezusa ni rodila devica, ampak je bil sin Jožefa in Marije, tako kot drugi ljudje, toda bil je močnejši v svoji pravičnosti, inteligenci in modrosti. Po krstu se je Kristus spustil nadenj iz oblasti, ki je nad vsem, v obliki potopitve in je na ta nacin razglasil nepoznanega Oceta in opravil cudesa. Toda nazadnje je Kristus zopet odšel in samo Jezus je trpel in ponovno vstal; Vendar je Kristus ostal nepristopen, ker je obstajal duhovno" " Vidimo, da obstajata dve loceni osebi, ki nista Oce, torej Bog. Kristus je bil ucitelj, ki fizicno ni bil prisoten, Jezus pa njegov ucenec, ki ga je Kristus presvetljeval. Razglasitev nepoznanega Oceta se nanasa na to, da je bila preko Kristusa v svet spuscena nova energija, za novi razvojni ciklus. To je vsekakor ezotericno ucenje. To citat potrjuje informacije ezotericnega ucenja, da je bilo brezmadezno spocetje v SP namerno vnesena sprememba, ki so jo kristjani zakuhali po Jezusovi smrti. Naj napisem se en odlomek iz Nag Hammadijeve knjiznice, ki potrjuje Jezusovo vstajenje (glede na to, da je napisano v prvi osebi). "Da, nasli so me; kaznovali so me. Bil je drug, njihov oce, ki je spil žolč in kis, ne jaz. Udarjali so me s trsjem; bil je drugi, Simon, ki je nosil kriz na ramenih. Bil sem drug, na katerega so posadili trnovo krono. Toda smehljal sem se na višavah vsemu bogastvu arhonov in posledicam njihove zablode, prazne slave. In smejal sem se njihovi nevednosti." (NHL- 365/VII,2 56,4-19) O Justinjanu, ki je v 6 stoletju proglasil reinkarnacijo za herezijo, kdaj drugic |
||
|
#16
|
|||
|
![]() Citat:
|
||
|
#17
|
|||
|
![]() Citat:
|
||
|
#18
|
|||
|
![]() Citat:
Krščanska vera verjame v staro in novo zavezo. Judovska pa samo v staro. Drgač je pa to splošna izobrazba |
||
|
#19
|
|||
|
![]() Citat:
tako je bilo tudi z Izraelci in njihovim Jahvehom. največkrat so mu darovali žgalne daritve živali, ker so jim bile živali bolj dragocene od pridelkov - tudi v trgovini so imele večjo vrednost. za Izraelce pa je bila značilna še ena daritev: zažiganje kadila. kar se pa tiče darovanja ljudi v njihovi religiji, pa to ni bilo nikoli v navadi oz. tega niso počeli. Po Svetem pismu (ko hoče Abraham darovati svojega sina Izaka) tudi Bog ni hotel človeških žrtev. ta odlomek je dobra interpretacija dejstva, da tega niso nikoli počeli. ampak za Abrahama bi to pomenilo popolno vdanost svojemu Bogu, tako kot je to pomenilo Indijancem in še komu drugemu. lp |
||
|
#20
|
|||
|
![]() Citat:
naj se najprej osredotočim na tvoj prvi stavek. je res tako?Cerkev niti določenih starozaveznih pripovedi, niti Jezusovih prilik ne dojema in ne razlaga dobesedno. to sem že nekomu v tem topicu tud razložu. ok. o tem učiteljih in ne vem kaj še, ne bom razpravljal, ker so mi te interpretacije čisto mimo. sicer pa. a si našel potop Atlantide tudi v kakšnih Vedskih al nevemkakšnih knjigah?O potopu Atlantide, ki sploh še ni dokazan, si preberi kakšno znanstveno knjigo. pa lp.fsm. |
||
|
Značke |
biblija, bog, dober, nova, slab, stara, zaveza |
«
Prejšnja tema
|
Naslednja tema
»
Orodja za teme | |
|
|
Časovni pas: GMT +1. Trenutno je ura: 23:49.