Nazaj   Siol.net forumi > Aktualno > Religija in filozofija

Religija in filozofija razprave o religiji in ....

 
 
Orodja za teme
  #11  
Staro 27.10.2005, 15:29
mallina
Guest
Sporočila: n/a
Privzeto

potem pa takle kompromis:
KPS in RKC je treba z ustavnim zakonom prepovedati, lastnino podržaviti in njihove člane izgnati iz države!
pa smo se našli na sredi.
  #12  
Staro 27.10.2005, 15:33
Mowgli Uporabnik Mowgli ni prijavljen
Mojster
Prikazne slike uporabnika/ce Mowgli
Član od: Apr 2002
Naslov: Utopia
Sporočila: 3.754
Privzeto

Citat:
quote:Originalna objava mallina

potem pa takle kompromis:
KPS in RKC je treba z ustavnim zakonom prepovedati, lastnino podržaviti in njihove člane izgnati iz države!
pa smo se našli na sredi.
"Plemeniti" nasvet.
  #13  
Staro 27.10.2005, 15:34
Citymamba Uporabnik Citymamba ni prijavljen
Banned
Prikazne slike uporabnika/ce Citymamba
Član od: May 2002
Sporočila: 13.786
Privzeto

Citat:
quote:Originalna objava mallina

potem pa takle kompromis:
KPS in RKC je treba z ustavnim zakonom prepovedati, lastnino podržaviti in njihove člane izgnati iz države!
pa smo se našli na sredi.
No to je pa že boljša rešitev. Očitno te niso še čisto ferderbali.

__________________________________________________ ______________________________
Opravičujem se za žaljivke in zagotavljam, da je vse napisano laž. Um je čist dokler ga ne pričnete uporabljati.
  #14  
Staro 27.10.2005, 15:39
metamorf Uporabnik metamorf ni prijavljen
Obsedenec
Prikazne slike uporabnika/ce metamorf
Član od: May 2003
Sporočila: 19.404
Privzeto

"grobišča

Povzetki iz domačega tiska
Žalostni ostanki (po)vojne dediščine

O množičnih grobiščih iz časa po koncu druge svetovne vojne govorijo tudi v Posavju. Priče trdijo, naj bi pripadniki zmagovalne vojske v smrt pošiljali ustaše in tudi njihove družine

Ob vse pogostejšem odkrivanju množičnih grobišč na Kosovu se zadnje čase o skritih grobiščih veliko govori tudi v Sloveniji. Plaz govoric je sprožilo nedavno odkritje enega takih žalostnih ostankov dediščine druge svetovne vojne, ko so na veliko človeških okostij naleteli pri gradnji avtoceste pri Mariboru, pred kratkim smo pisali o podobnem odkritju v bližini Slovenskih Konjic, že prej pa je javnost izvedela za Teharje, Kočevski rog in Vetrinj.

Vse več je slišati tudi namigovanj, da so doslej odkrita grobišča le del skorajda po vsej Sloveniji posejanih, skritih in dokaj pozabljenih območij, kjer so se takoj po vojni zmagovalci znašali nad poraženci ter jih brez sodnih postopkov in odvečnih prič pošiljali na oni svet. Na eno takih mest so pred sedmimi leti med gradnjo levobrežnega savskega nasipa naleteli tudi v bližini Brežic, natančneje na poljih, imenovanih Osredki, ki se pri vasi Mostec razprostirajo severno od reke Save. Takrat se je o odkritju pojavilo celo nekaj zapisov v časopisih, a je kmalu vse utihnilo.

Nekaj let pozneje je odbor za zamolčane grobove zadevo skušal oživiti, ko je na brežiški občinski svet naslovil pobudo za postavitev primernega spominskega znamenja, a se zadeva nikoli ni premaknila z mrtve točke. Velja še omeniti, da se je takoj po osamosvojitvi Slovenije v bližini omenjenega množičnega grobišča ob glavni cesti Brežice-Doboba pojavil velik lesen križ z zapisom »Tudi mi smo padli za svobodo«, a so ga neznanci ravno tako kot tistega, ki je stal v brežiškem mestnem parku, kmalu odstranili. Ruša brežiškega parka menda tudi skriva večje število po vojni pobitih ljudi.

Ustaše zmetali v Savo

Med vaščani Mosteca in bližnjega Mihalovca danes prebiva še nekaj ljudi, ki se povojne morije dobro spominjajo, a se z novinarji o tem neradi pogovarjajo. »Pri zadnjem odkritju okostij sem šel nekim novinarjem pokazat kraj dogodka, a mi je še danes žal, da sem se izpostavil. Nekateri domačini so potem grdo govorili o meni, jaz pa si želim živeti v miru,« nam je povedal vaščan Mosteca. Pravil nam je, kako so poleti leta 1945 veliko noči zapored poslušali regljanje strojnic, ki so b protitankovskem jarku v Osredkih bruhale svinčen ogenj na svoje žrtve, med katerimi naj bi bili tudi povsem nedolžni.

»Ujetnike in člane njihovih družin so pričeli streljati v bližini Save, zatem pa so se s polnjenjem jarka pomikali vse bolj proti glavni cesti. Kolikor vem, so začeli z ustaši, zajetimi v soteski pri Krškem. Tam je menda prišlo do takšnega pokola, da so partizani mrtve ustaše zmetali kar v Savo. Takratni vaški brodnik, Horvatičev Andrejc, mi je povedal, da je po Savi plavalo toliko trupel, da so se neprestano zadevala ob krmilo broda in so mu malone onemogočala vožnjo čez reko. Sicer pa so v »pancergrabnu« poleg ustašev streljali tudi domobrance in njihove svojce, in to vse do jeseni. Nočne rafale je bilo slišati namreč še septembra, če se ne motim, tudi oktobra. Neki voznik tovornjaka mi je povedal, da so na streljanje v Osredke neko noč s tovornjaki pripeljali kar osemsto s telefonsko žico zvezanih ljudi,« nam je povedal sogovornik, ki ne želi biti imenovan. Pravi, da nekaj tistih, ki so takrat streljali, še živi. O številu ustreljenih in pokopanih v protitankovskem jarku v Osredkih je težko govoriti, saj o tem ni dostopnih podatkov, ljudje pa menijo, da jih je tam pokopanih gotovo več tisoč, če ne celo na desettisoče.

Kot so nam povedali sogovorniki, naj bi se novi oblastniki takrat menda znašali tudi nad tistimi, ki so se jim pred vojno ali med njo kaj zamerili, ter nad tistimi, ki so bili lastniki trgovin, gostiln ali obrtnih delavnic. Od znanih Brežičanov naj bi bile v Osredkih pokončane premožne družine Pajdaševih, Gabričevih, Lešnikovih in Šrolovih. Med vojno so se po nekaterih pričevanjih resda družile z Nemci, saj so nemščino že pred izbruhom vojne dobro obvladale, vseeno pa je težko govoriti o krivdi majhnih otrok.

»V blatu Slugove njive, po kateri so žrtve od glavne ceste peš hodile na morišče, smo večkrat opazili tudi odtise majhnih otroških stopal ter našli njihova obuvala,« smo slišali iz ust ene od prič tedanjih dogodkov, ki nam je povedala, da pokojni Slugov Tone svoje njive veliko let ni hotel obdelovati. »Ne maram jesti kruha, zraslega na mrtvih,« je menda takrat rekel.

Pobijali so Nemci

Martin Kolar, predsednik občinske organizacije Zveze borcev, takrat sicer ni bil v teh krajih, vendar vseeno ve, kaj se je dogajalo. Ve za govorice o množičnih pobojih v Osredkih, vendar pravi, da ne držijo. Pobijali naj bi namreč Nemci. »Na tem območju so Nemci hoteli postaviti obrambno linijo ob meji s Hrvaško prek Dravskega polja vse do Avstrije. Drugi krak pa naj bi po zamislih Nemcev potekal ob Savi do Zidanega Mosta. Kolikor mi je znano, se je gradnja te linije pričela leta 1945, a se točnega meseca ne morem spomniti. Kot delovna sila so Nemcem služili okupatorji in zaporniki, a jim ni uspelo dokončati obrambne linije, saj je Nemce presenetila hitro približajoča se fronta s Hrvaške. Zato so morali gradbišča opustiti in zbežati, pred tem pa so pobili še ujete partizane in zapornike,« pravi Kolar. Tudi teh krvavih dogodkov se v občinski borčevski organizaciji vsako leto spominjajo, zatrjuje Kolar in dodaja, da v Osredkih niso postavili spomenika padlim, saj imajo že druga spominska znamenja.

1179 trupel na 70 metrih

Pri izkopavanjih pred gradnjo mariborske avtocestne obvoznice na odseku Dobrava so na 70 dolžinskih metrih nekdanjega protitankovskega jarka izkopali ostanke kar 1179 trupel ljudi, pobitih v maju in juniju 1945. Jarek so začeli odkopavati 7. aprila letos in so sprva predvidevali, da bodo delo končali do 20. maja, ker niti največji pesimisti niso računali s takšno množico pobitih. Vse najdeno so skrbno dokumentirali, a ni bila možna nikakršna identifikacija žrtev, saj so našli zelo malo predmetov, ki bi omogočali identifikacijo pobitih; našli so le nekaj gumbov, nekaj ustaških značk, prstanov ipd. Patologi, ki so vodili delo, niso mogli ugotoviti, ali je bila med žrtvami kakšna ženska.

Ernest Sečen, Aleš Gaube

Dnevnik, 17. avgusta
Skrunjenje slovenske zemlje

Množična grobišča iz časa po drugi svetovni vojni znova burijo duhove. »Slovenski partizani nimajo s temi poboji nič!« pravijo v Zvezi združenj borcev

Bolj ko so dogodki odmaknjeni, težje je z dokazi, pravijo ob najnovejših »odkritjih« oziroma govoricah zgodovinarji in poznavalci takratnih dogajanj. Medtem ko so slovenska grobišča, ta žalostna posledica medvojnih dogodkov in povojnega maščevanja, bolj ali manj znana, se zlasti v hrvaškem tisku zadnje čase pojavlja raziskovanje usode njihovih ustašev. Tako so naleteli na veliko človeških okostij pri graditvi avtoceste pri Mariboru, pred kratkim pa so hrvaški mediji »odkrili« podobno grobišče v bližini Slovenskih Konjic. Tudi v Posavju imajo svoje zgodbe: pred sedmimi leti so med gradnjo levobrežnega savskega nasipa naleteli na ostanke trupel tudi v bližini Brežic oziroma na poljih, imenovanih Osredki, ki se pri vasi Mostec raztezajo severno od reke Save. Takrat je bilo o odkritju celo nekaj zapisov v časopisih, a je kmalu vse utihnilo.

»V tistem času se je čez to ozemlje umikalo veliko ustaških enot, ki so naletele na srbske in hrvaške enote jugoslovanske vojske. Njeni pripadniki so vedeli za njihove zločine na Kozari in v Jasenovcu, in verjetno je, da so nekatere tudi `pospravljali',« pripoveduje Bojan Škrk, podpredsednik Zveze združenj borcev. Kolikor ve, naj bi do teh pobojev prihajalo spontano ali pa so ustaše imeli zaprte in so jih nato postrelili v protitankovskih jarkih. »Nekateri zdaj poskušajo dokazovati, da je vse to delo slovenskih partizanov, vendar to ne drži. Vse to se je dogajalo mimo nas,« pravi Škrk. Števila pobitih ne pozna, saj takrat o tem niso delali zapiskov, zato je težko ocenjevati, koliko ljudi je končalo v teh jarkih ali kje drugje. »Vsem nam bi bilo ljubše, da se slovenska zemlja ne bi bila tako skrunila,« zatrjuje Škrk in predlaga: »Stvari glede grobišč moramo urediti s Hrvaško v meddržavni pogodbi, v kateri naj se določi, ali naj še odkopavamo kosti oziroma, kaj naj naredimo z njimi.«

Pogodba naj bi vsebovala tudi smernice, kje te kosti pokopati, kako zaznamovati spomin na padle ter kdo bo prevzel stroške za te dejavnosti. Podpredsednik Zveze borcev namreč opozarja, da je bilo v zadnjem času na Hrvaškem oskrunjenih ali zapuščenih veliko grobov slovenskih partizanov.

Kritično do virov

Priznani zgodovinar dr. Dušan Biber svari pred ustnimi viri o množičnih grobiščih. Tako kot v vsej zgodovinski stroki je tudi pri odkrivanju in raziskovanju takšnih dogodkov potrebno ohraniti kritično distanco do virov. Vedno se je teba vprašati, kdo je prinesel na dan informacije in od kod jih je sploh izvedel. Tudi v brežiškem primeru bi bilo najbolje, ko bi imeli kakšne pisne vire, ki bi lahko potrdili domneve lokalnega prebivalstva. Vendar iz tistega časa na žalost ne obstaja veliko pisnih poročil ne ene ne druge vojskujoče se strani. Sicer pa je tudi vprašanje, ali bi bili domnevni poboji sploh zabeleženi, ne glede na to, katera stran naj bi jih izvedla. To so stvari, s katerimi se pač ne baha. Biber tudi dvomi o navedbah lokalnega prebivalstva, saj je to lahko izvedelo za domnevne poboje samo iz druge roke: »Takrat so bili Slovenci iz Brežic namreč izgnani in tam so se nastanili Volksdeutschi.« Pravi, da je glavna ofenziva s Hrvaškega leta 1945 potekala severneje od Brežic, nejasno pa mu je tudi, zakaj bi Nemci z graditvijo obrambnih črt čakali vse do konca. »Težko si predstavljam, da bi bili tam kakšni spopadi,« končuje Biber.

Ernest Sečen, Aleš Gaube

Dnevnik, 18. avgusta
Kakšna je resnica?

Gozdovi in travniki v Špitaliču naj bi bili prozorišče množičnih pobojev

Kot smo že poročali, naj bi Stanko Novak pri obnavljanju ribnikov v Špitaliču, vasici v bližini Slovenskih Konjic, naletel na množična grobišča, v katerih so trupla žrtev pobojev med drugo svetovno vojno in po njej. Minulo soboto zjutraj je Novak priredil ogled najdenih grobišč.

Maloštevilnim udeležencem, med katerimi sta bila tudi novinar in fotograf hrvaškega Večernjega lista, je razkazal nekaj lokacij, kjer naj bi bile pokopane, kot meni, številne žrtve. Najprej je razkazal območje, kjer je sam leta 1994 postavil lesen križ v spomin 86 žrtvam iz Vitanja, katerih trupla naj bi komunisti leta 1945 pometali v ribnike. Vsa okolica je odeta v pomirjujočo zeleno barvo, Novak pa trdi, da so bili prav okoliški gozdovi in travniki prizorišče vojnih in povojnih pobojev. Območje naj bi še po vojni obdajala bodeča žica. Novak trdi, da žičke kartuzije, čeprav je njegova domača hiša dober kilometer od nje, zaradi takratnega političnega položaja ni videl od blizu do svojega enajstega leta.

Nato nas je Stanko Novak peljal še na kratek ogled kartuzije v Žičah, kjer naj bi izkopal še več človeških kosti. »Posmrtni ostanki žrtev se skrivajo še v stolpu kartuzije in po zaprtih okoliših rudnikih. Ocenjujem, da je bilo žrtev pokolov na tem območju za dva današnja Maribora,« pravi Novak in se razburja nad občinarji, policijo in vsemi, ki jih je o odkritju obvestil, a se na to niso odzvali. »Najraje bi sam izkopal vse kosti in z njimi zasipal občino v Slovenskih Konjicah,« ogorčeno pravi najditelj dokazov o povojnih zločinih v naši državi.

Petra Stanič

Dnevnik, 9. 8. 1999
Žička kartuzija novo množično grobišče

Stane Novak trdi, da naj bi bilo na območju Žič pokopano več deset tisoč ljudi

Komisija za popravo krivic pri vladi Republike Slovenije je na čelu s svojim predsednikom Janezom Lukačem včeraj obiskala Žičko kartuzijo in si ogledala območje, kjer naj bi bile pokopane številne žrtve povojnih pobojev.

Pred leti je Stane Novak dobil dovoljenje za urejanje ribnikov, pri svojem delu pa je naletel na okostja, ki naj bi pripadala različnim vojaškim formacijam, pa tudi civilnim žrtvam. Ker je kartuzija kulturnozgodovinski spomenik ter tako spomeniško zavarovana, so mu pristojni nadaljnje izkopavanje prepovedali. Stane Novak je včeraj prisotnim novinarjem in članom vladne komisije zatrdil, da ima za svoje trditve številna pričevanja očividcev, pa tudi fotografije in drugo dokazno gradivo, ki bi lahko pojasnilo povojne dogodke v njegovem kraju. Po njegovih trditvah naj bi bilo na tem območju pokopano več deset tisoč ljudi, ki so jih sem pripeljali predvsem iz Celja, Maribora in Kidričevega.

Predsednik vladne komisije Janez Lukač je povedal, da bodo na uradne ustanove - ministrstvo za notranje zadeve ter tožilstvo - podali zahtevo za uradno preiskavo ter začetek izkopavanja na tem območju, vsakdo ima namreč pravico do spominskega obeležja. »Vse postkomunistične države so to že uredile, le Slovenija ne. Ureditev tega pa zahteva tudi evropska komisija,« je še povedal Janez Lukač.

gp

Dnevnik, 21. avgusta
Pričevanja o grozodejstvih

Največje grobišče žrtev povojnih pobojev v Mislinjski dolini v Žančanih pri Podgorju

Včeraj so se v Slovenj Gradcu sestali predstavniki vladne komisije za izvajanje zakona o popravi krivic s člani slovenjgraške komisije, ki je proučevala povojne poboje na območju občine Slovenj Gradec, in s predstavniki tamkajšnje mestne občine. Srečanje je bilo posvečeno vprašanju množičnih grobišč na tem območju Mislinjske doline, kjer naj bi bilo po ocenah, podanih na podlagi pričevanj, pokopanih od štiri do sedem tisoč žrtev povojnih pobojev.

Kot je pojasnila članica komisije za povojne poboje in medvojne dokumentirane izginitve ljudi na območju Slovenj Gradca Vida Vrhnjak Duler, je znanih več pričevanj o povojnih grozodejstvih, pred katerimi si ne bi smeli zatiskati oči. »Vsa grozodejstva pometamo pod preprogo in s tem ščitimo akterje in zločince,« je menila Dulerjeva, ki je nanizala več pripovedi, na podlagi katerih je njihova komisija ocenjevala število žrtev. Največje območje, na katerem naj bi streljali v drugi polovici leta 1945, je grobišče v Žančanih blizu Podgorja pri Slovenj Gradcu, kjer naj bi bili pokopani mobiliziranci v nemško vojsko, domobranci, hrvaški begunci in nekateri domačini.

Na podlagi različnih pričevanj naj bi na tem morišču pripadniki 51. vojvodinske divizije in 1. divizije Knoja usmrtili od štiri do sedem tisoč ljudi, v času pobijanja pa naj bi se bili okoliški kmetje prisiljeni skrivati v svojih domovih. Po mnenju Janeza Lukača, predsednika vladne komisije za popravo krivic, taka grobišča ne smejo biti prepuščena »ne lisicam in ne nevestnim ljudem«, pač pa jih je potrebno odkrivati in jih zaščititi. Za to se pri mestni občini Slovenj Gradec zavzema tudi Vida Vrhnjak Duler, ki je pri županstvu ponovno iskala odgovore na staro pobudo za postavitev spominskega obeležja žrtvam povojnih pobojev. V Slovenj Gradcu so se namreč že pred dvema letoma sprožale polemike o postavitvi obeležja, ki ji je ostro nasprotovalo Združenje borcev. Za zdaj, je včeraj pojasnil podžupan Mestne občine Slovenj Gradec Silvo Pritržnik, premikov pri postavitvi spomenika ne bo, zagotovo pa bodo do konca leta v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem izdali zbornik o povojnih pobojih, za katerega so že zagotovljena proračunska sredstva.

Petra Lesjak

Dsnevnik, 27. 8.
Uganke z morišča Žančani

Povojni poboji v Mislinjski dolini. Vladna komisija za izvajanje zakona o popravi krivic na ogledu množičnega grobišča v okolici Slovenj Gradca - Spomenika še ne bo - Za vsakega ubitega mrliški list

Množična grobišča iz časov takoj po koncu druge svetovne vojne so tudi v Slovenj Gradcu in drugih krajih Mislinjske doline. Največje grobišče na Žančanih, kakšne tri kilometre iz Slovenj Gradca, kjer naj bi bilo pokopanih od tri tisoč do sedem tisoč žrtev povojnih pobojev (v glavnem Hrvatov), je komajda označeno, še vedno pa je popolnoma neraziskano. Tam naj bi svoj konec dočakalo tudi več kot 150 domačinov, na kraju pa razen dveh lesenih križev ni nobenih drugih spominskih znamenj.

Predvsem starejši domačini o povojnih pobojih, ki so jih tod opravljali predvsem borci 51. vojvodinske brigade, pri likvidacijah domačinov pa naj bi bili pomagali tudi nekateri domači partizani, veliko vedo, nihče pa dogodkov maja, junija in tudi julija 1945 še ni pošteno raziskal. V Slovenj Gradcu so pred leti sicer ustanovili lokalno komisijo za obeležitev teh grobišč in postavitev spomenika vsem v vojni in po njej padlih in ubitih, a se je prizadevanje predvsem desnih strank ustavilo pri zborniku, ki naj bi izšel konec tega leta. Za spomenik domačinom v Slovenj Gradcu, kakor je povedala Vida Vrhnjak Duler, niso mogli najti soglasja. Medtem ko so si predlagatelji postavitve spomenika prizadevali za obeležje z imeni in priimki, pa je bila večina v občinskem svetu proti temu. Hud nasprotnik takšnega spominskega znamenja so bili tudi borci.

Včeraj se je z nekaterimi okoliščinami povojnih pobojev v Slovenj Gradcu seznanila tudi vladna komisija za izvajanje zakona o popravi krivic. Njen predsednik Janez Lukač je dejal, da je vlada prek ministrstva za notranje zadeve ter pravosodnih organov dolžna izpeljati raziskavo okoliščin, v katerih so v dobrih dveh mesecih po vojni v Slovenj Gradcu in okolici pobili več tisoč ne le vojnih ujetnikov in ljudi hrvaške narodnosti, temveč brez sodišč tudi precej domačinov. Po pričevanju Vide Vrhnjak Duler pa Žančani pri Slovenj Gradcu niso edini kraj, kjer so pokopani ujetniki in ubežniki. Njihovi grobovi naj bi bili tudi v Trobljah, Doliču, Starem trgu in še kje.

Nekdanji generaln državni tožilec Anton Drobnič je na srečanju Lukačeve komisije s predstavniki slovenjgraške občine in občani, ki si v svojem okolju prizadevajo za raziskavo povojnih pobojev, povedal, da tožilstva zaradi pobojev ne morejo ovaditi praktično nikogar, saj od MNZ oziroma policije o tem ne dobijo nikakršnih podatkov. Slovenjgraški podžupan Silvo Pritržnik je le pojasnil, da zbornik o povojnih pobojih bo, postavitev spomenika, namenjenega predvsem domačim žrtvam, pa je po sklepu občinskega sveta prestavljena. Lukač je na grobišču v Žančanih tudi dejal, da bo od vlade, kar zadeva množične povojne poboje v Sloveniji nasploh, zahteval hitro reagiranje, saj mora Slovenija, ki hoče v Evropo, raziskati ta del zgodovine, pobitim postaviti primerno spominsko znamenje in jim napisati mrliške liste. Od državnega tožilstva bodo zahtevali začetek postopka proti neznanim storilcem, s čimer bodo omogočili začetek ekshumacije. O pobojih po njegovem mnenju obstaja dokumentacija v MNZ. Vladna komisija je namreč dolžna napraviti seznam pobitih in svojcem zanje napisati tudi mrliške liste.

Ivan Praprotnik

Delo, 27. 8."

http://www.zaveza.org/mms/34/03.htm

$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$ $$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$
Vse napisano je zgolj moje osebno mnenje.

Ni res, da so med nami ljudožerci, zadnjega smo pojedli včeraj!

"I don't trust anything that bleeds for 5 days and doesn't die" South Park
  #15  
Staro 27.10.2005, 15:49
Citymamba Uporabnik Citymamba ni prijavljen
Banned
Prikazne slike uporabnika/ce Citymamba
Član od: May 2002
Sporočila: 13.786
Privzeto

Tole je gotovo izmišljeno. Tardeči so po vojni zajetim "domobrancem" previjali rane, jih negovali in hranili. Vsakdo je lahko zaprosil za azil, ali pa prepustnico za odhod v gnili zahodni svet. Večini, ki bi ostala so ponudili socialno pomoč in dosmrtno rento. Celo duhovnike so jim vozili iz cele slovenije, da so jih lahko spovedovali in jim lajšali dneve rehabilitacije. Ker so živeli v zelo urejenih razmerah se jim je zmanjšala odpornost imunskega sistema. In od samega dobrega spo zboleli za t.i. rdečo gripo. Posledica je bila več tisoč mrtvih, ki jih tardeči niso mogli tako hitro pokoipati zato so jih položili v skupna grobišča po celotni Sloveniji. Tardečim gripa ni škodovala saj so bili utrjeni še iz hoste. Zato jih danes še veliko živi. Večina jih ima preko 80 let. Nekateri celo tečejo po maratonih.

__________________________________________________ ______________________________
Opravičujem se za žaljivke in zagotavljam, da je vse napisano laž. Um je čist dokler ga ne pričnete uporabljati.
  #16  
Staro 27.10.2005, 16:03
FerdoX Uporabnik FerdoX ni prijavljen
Uporabnik
Član od: Jul 2005
Sporočila: 1.504
Privzeto

Citat:
quote:Originalna objava Knez

Ja in kaj zdaj?

Ma veš kako je to Knez. Eni majo čudne fetiše. Jih pač rajcajo tele sado-mazo slikce.
  #17  
Staro 27.10.2005, 16:05
mgolob
Guest
Sporočila: n/a
Privzeto

eh ja , temu se lahko lepo reče partijski kontinuum -- najprej črna partia, nato rdeča partija in zdaj spet črna...partije se menjajo -- "nategnjeni" pa so vedno isti...
  #18  
Staro 27.10.2005, 16:32
kapara Uporabnik kapara ni prijavljen
Odvisnik
Prikazne slike uporabnika/ce kapara
Član od: Nov 2003
Naslov: Ponosen sem, da sem Štajerc
Sporočila: 13.142
Privzeto

Citat:
quote:Originalna objava mallina

morda se boji, da bo cerkev to spet privlekla iz kriptorijev...
Nebi bilo nič čudnega

-----------------------------------------------------------------------
<h6>"O bog, odpusti mi za morebitne izrečene žaljivke in zagotavljam, da je vse napisano laž".
Večina ljudi bi uspela v majhnih stvareh, če jih ne bi ovirale velike ambicije.
(H.W. Longfellow)</h6>

  #19  
Staro 27.10.2005, 16:34
kapara Uporabnik kapara ni prijavljen
Odvisnik
Prikazne slike uporabnika/ce kapara
Član od: Nov 2003
Naslov: Ponosen sem, da sem Štajerc
Sporočila: 13.142
Privzeto

Citat:
quote:Originalna objava Citymamba

Partijci so med vojno mučili svoje nasprotnike in ujetnike tako, da so jih gole privezali na tramove pod strop in jim s kleščami drobili moda. Če to ni zadostovalo so jim z ognjem žgali genitalije. Slike nisem mogel predložiti, ker so avtorja usmrtili na identični način. Strokovnjaki pravijo, da je tovrstno mučenje že po prvem krogu ekvivalentno smrtni kazni.

__________________________________________________ ______________________________
Opravičujem se za žaljivke in zagotavljam, da je vse napisano laž. Um je čist dokler ga ne pričnete uporabljati.
Saj ni čudno, saj so se naučili od črnuhov

-----------------------------------------------------------------------
<h6>"O bog, odpusti mi za morebitne izrečene žaljivke in zagotavljam, da je vse napisano laž".
Večina ljudi bi uspela v majhnih stvareh, če jih ne bi ovirale velike ambicije.
(H.W. Longfellow)</h6>

  #20  
Staro 27.10.2005, 19:51
TIGR Uporabnik TIGR ni prijavljen
Mojster
Prikazne slike uporabnika/ce TIGR
Član od: May 2005
Sporočila: 2.391
Privzeto

Promotorja te teme bodo na prvem p.sestanku izključili, če ne še hujše, zaradi odkrivanja tajnih metod za dosego oblasti.
 

Značke
inkvizicijske, metode

Orodja za teme

Dovoljenja
Novih tem ne moreš odpirati
Odgovorov ne moreš objavljati
Priponk ne moreš dodajati
Svjoih objav ne moreš urejati

BB koda je Vključeno
Smeški - Vključeno
[IMG] koda je Vključeno
HTML koda je Izključeno
Hitra izbira


Časovni pas: GMT +1. Trenutno je ura: 11:40.