Katera etika, katere vrednote v Evropi in drugje (filozofsko-družboslovna razprava)

[Svetopisec]

Pred kratkim so se v temi Razlaga Razodetja, zadnje biblijske knjige (po W. Branhamu) pojavila sporočila, ki obravnavajo etiko zunaj okvira tiste teme.

To me je spodbudilo, da odprem temo o etiki, ker si etika zasluži samostojno temo. Po mojem osebnem mnenju si jo pravzaprav zasluži dosti bolj kot marsikaj, ki je tu dobilo stalno domovinsko pravico.

Zatorej vabim vse tiste, ki razmišljate o etiki, da tu delite svoje poglede z utemeljitvijo otipljivih vprašanj etike in otipljivih vrednot. Žal tu ni odveč poudariti, da splošnice niso zaželene. Če kaj povemo, se potrudimo to povedati čim bolj utemeljeno in stvarno. Prosim tudi, da čim bolj upoštevate, da ta tema ni verska, seveda se verski pojmi lahko povsem upravičeno pojavijo znotraj filozofske oziroma družboslovne razprave.

[Svetopisec]

Objavil-a drstane8

Ja VUčko, jaz govorim o ETIKI, tisti, ki jo imenujemo krščanska etika in ima 2000 let zgodovine. Evropske institucije bi brez teh korenin ne imele kaj pokazati. Evropa je pač dedič judovsko-grške-krščanske tradicije.

Krščanska etika je samo na sebi protislovje. Krščanstvo je strahovito nazadovalo že razvito, humanistično staroveško etiko, ki jo je le v drobcih vključilo v 'svoj' nauk. Pač, etika bližnjevzhodnih prazgodovinskih ovčarjev, ki se se kalili v despotovinah, je bila sicer smešna tudi za tedanje standarde.
Evropska etika je dedič ponovno odkritega humanizma, ki je lahko vstal samo v hudih nazorskih in siceršnjih bojih s krščanstvom ter ki se je za časa ameriške in francoske revolucije izrazil z opredelitvijo človekovih pravic, spet s hudim nasprotovanjem cerkve. Šele z drugim vatikanskim koncilom, tj. tako rekoč predvčerajšnjim, je cerkev sprejela nekatera samoumevna izhodišča humanizma, zdaj pa se hvali, da je to njena zasluga.

Gre za naravnost gnusen poskus prilaščanja natanko tistega, proti čemur se je cerkev bojevala in ki nazorsko nima nič skupnega s krščanstvom.

No, in kaj je pri etiki krščanstvo prineslo novega, česar ni bilo že prej, praviloma boljše?
In kaj bi bila evropska etika npr. brez verske svobode, strpnosti do drugače mislečih, človekovih pravic, vladavine prava, suverenosti ljudstva? In ne, tega ni dalo krščanstvo, to so ljudje izbojevali ravno v boju s krščanstvom.

[mrjerry]

Po mojem mnenju bi morala nova evropska etika temeljiti na kompetentnosti posameznika vis-a-vis družbi. To pomeni, da so posamezniku odprte vse svoboščine, glede presojanja etičnosti njegovega dejanja pa je omejen s svojo bližnjo okolico. Tako imamo subjektivne meje etike.

Svetopiscu bi dodal, da je vprašanje, ali za celotno zadevo res stoji (le) humanizem. Jaz vidim prvič po razsvetljenstvu velik korak naprej, saj se podirajo stari vzorci, pravila, vrednote in podobno. Vsega tega sigurno ni zakuhal le humanizem, ampak tudi kasnejši filozofi (in še kasneje psihologi), ki so zagovarjali in raziskovali vlogo posameznika.

[Svetopisec]

Objavil-a drstane8

Očitno si marsikaj razlagaš individualno.

Hvala. Ti pa si razlagaš vse partijsko.

Bistvo judovsko-judovsko-krščanskih etičnih prvin so VENDARLE vrednote. Evropa kot zgodovinski, ne samo geografski pojem, jih deleži in se v vseh pridobitvah sodobnega časa nanje sklicuje in jih razvija.
Te vrednote so nesporne in imajo preverljivo zgodovino.
Boš razumel, ali pa tudi ne, da Tvoje pisanje tega ne odraža, zato ni objektivno. Ti sicer lahko sodiš kakor hočeš in želiš. SEM poudaril! Vendar tako pisanje dobesedno žali vsak objektivni in analitični čut za debato, za ispostavo mnenj, nazorov itd.

Doktor, povedal nisi nič.
Kar pa si povedal, je le namišljeno ali nebistveno v zvezi z mojimi trditvami, čeprav sem zanje navedel jasne razloge (veš, dohtar, to so drugače objektivna in analitična izhodišča za debato, ah ja, ne tisto enoumno prikimavanje). In z enako jasnim vprašanjem sem dal možnost za 'ispostavo' mnenj, tako "ispostavo" mnenj brez slepomišenja sem v mejah debatnih sredstev celo zahteval.

Najbrž je treba biti dohtar za tako ugotovitev: "bistvo judovsko-judovsko-krščanskih etičnih prvin so vendarle vrednote", kot da je kdo kaj rekel o tem (kvečjemu bi se lahko šli, ali so samolastne judovsko-krščanske vrednote etične ). Jaz sem namreč nasprotoval prav tej grško-judovsko-krščanski jari kači, ki je očitno nisi zmožen razvezati na posamezne vrednote/prvine.
Še enkrat te prosim, da poveš, kaj je pri etiki krščanstvo prineslo novega, česar ni bilo že prej, praviloma boljše? Za takega dohtarja to ne bo težko, sploh, ker so zgodovinsko preverljive. Dovolj splošnic.

[Svetopisec]

Objavil-a mrjerry

Svetopiscu bi dodal, da je vprašanje, ali za celotno zadevo res stoji (le) humanizem. Jaz vidim prvič po razsvetljenstvu velik korak naprej, saj se podirajo stari vzorci, pravila, vrednote in podobno. Vsega tega sigurno ni zakuhal le humanizem, ampak tudi kasnejši filozofi (in še kasneje psihologi), ki so zagovarjali in raziskovali vlogo posameznika.

Ne, prav vse je zakuhal humanizem, vendar se zadeva seveda ni končala z njegovim zgodovinskim obdobjem. Prav humanizem je vrnil pogled na človeka, na njegove zmožnosti, razum, vlogo v svetu in to je sprožilo prerod po tisočletni ječi abrahamskega enoumja. Razsvetljenstvo izhaja neposredno iz tega, in če natančno prebereš moj sestavek, boš videl, da njegove pridobitve izrecno omenjam (človekove pravice).

Pač pa me zanima, kaj so prispevali psihologi k evropski etiki.

[Svetopisec]

Objavil-a drstane8

In judovsko-grške-krščanske vrednote so vrednote Evrope. Drugih evropa nima.

Glej glej, ta nam piše naravnost iz rimskega cesarstva, potem Evropa ni razvila več nič ...

[Svetopisec]

Objavil-a drstane8

Seveda, na katerih osnovah, svetopišček, jih je razvijala?
Pa smo spet tam, a ne?

Res smo spet tam, ker jih je razvijala natanko proti judovsko-krščanskim osnovam. Če so te kaj dale Evropi, so dale slab zgled, ki ga je treba zdraviti z njegovim nasprotjem.

In starogrške (natančneje indoevropske) vrednote, ki so z diametralno nasprotnim položajem človeka in njegove postave omogočile ta razvoj, tudi niso današnje evropske vrednote.

[mrjerry]

Objavil-a Svetopisec

Ne, prav vse je zakuhal humanizem, vendar se zadeva seveda ni končala z njegovim zgodovinskim obdobjem. Prav humanizem je vrnil pogled na človeka, na njegove zmožnosti, razum, vlogo v svetu in to je sprožilo prerod po tisočletni ječi abrahamskega enoumja. Razsvetljenstvo izhaja neposredno iz tega, in če natančno prebereš moj sestavek, boš videl, da njegove pridobitve izrecno omenjam (človekove pravice).

Pač pa me zanima, kaj so prispevali psihologi k evropski etiki.

Glede na to, da je psihologija zelo nova znanost, bi jaz o iskanju prispevkov začel šele v poznem 19. in pa seveda 20. stoletju. Raziskovanje človekove zavesti je zelo zelo zgodaj nakazalo, da so etika, morala, vrednote in podobne stvari umeten konstrukt. Izkaže se, da družba brez tega ne more obstajati, vendar je (recimo temu) stopnja morale in etike, ki je nujno potrebna za integracijo družbe, bistveno nižja od stopnje, ki se posameznikom pravzaprav izsiljuje. Od tu potem izhajajo tudi mnoge frustracije in nasploh nesrečno življenje (oz. manj srečno, kot bi sicer lahko bilo). Temu so kmalu začeli pritegovati tudi mnogi filozofi.

Prispevek psihologov je tako predvsem k vse hitrejšemu rušenju globoko zakoreninjenih prepričanj. Danes se vse bolj kaže, da uspeh posameznika v družbi in osebno srečo pogojuje stopnja kompetentnosti. Moj občutek je, da se vedno več ljudi zaveda postaviti svoj temelj na individualizmu. To pa je smer, ki so jo začrtovali Nietzsche, Jung in Adler. Najbrž še kdo drug, vendar žal s svojim zgolj neformalnim znanjem tega področja vem toliko, kolikor uspevam zvečer prebrati.

[ARP]

Objavil-a mrjerry

Raziskovanje človekove zavesti je zelo zelo zgodaj nakazalo, da so etika, morala, vrednote in podobne stvari umeten konstrukt.

Zanimiva je ideja Chomsky-ja, da se človek rodi z univerzalno gramatiko. Tako prevajamo tok šuma v pomenljive stavke po pravilih, ki se jih ne zavedamo in ista pravila uporabljamo za fraze, ki jih sami ustvarjamo. Vsak odrasel človek z normalnim znanjem lingvistike zna razbrati ali je izraz oziroma stavek gramatično pravilen brez zavestnega poznavanja le te. Prav tako je možno, da imamo prirejen notranji kompas kaj je dovoljeno in kaj ne. Razvijajo se detajlni modeli, ki podajajo možnost kako izgleda ta naša prirojena moralnost.

Tako pa, kot ideja o univerzalni gramatiki ne pomeni, da vsi govorimo enak jezik, tudi ta univerzalna gramatika etike ne bo enaka po celem svetu (vsak stavek mora vsebovati osebek, predmet, glagol toda v kakšnem vrstnem redu je odprto).

Tukaj je še veliko za raziskati in nedvomno bodo verni prijatelji takoj vstavili vmes svojega boga. Ne glede na to pa nekateri vemo, da je moralna psihologija šele v povojih in zanimive reci lahko šele pričakujemo.

[Svetopisec]

Objavil-a drstane8

Aja, ARPIČ, o vrtcu in o Chomskem kot EDINEM, ki je na tem področju upoštevanja vreden, te bom pa kdaj drugič poslušal.

Chomsky sploh ne piše o tem področju, ampak o tvorbeno-pretvorbeni slovnici (ki jo je sam utemeljil). ARP je jasno potegnil zgolj analogijo.

Seveda je to nepomembno, ker si spet samo iskal priložnosti za plasiranje oguljenega latinskega reka, ki ne po vsebini ne po rabi nima zveze s tem, najžalostnejši dohtar.