#31
|
||
|
![]()
Dalmatinec, eno je zagovarjanje bednih vrednot, kot bi to označil ti, drugo pa zavedanje, da problem obstaja. No, zna biti težko, če tega, kar se dogaja s temi mladostniki, ne priznavaš kot problem.
Se zgodi, da imaš mladostnika, za katerega je z materialnega vidika sicer perfektno poskrbljeno (aka ima polno rit vsega), starši pa nimajo časa za en konkreten pogovor z njim... In če lahko razumeš, da obdobje pubertete vsak mladostnik doživlja drugače - eni lažje, eni težje, eni celo travmatično, potem lahko razumeš tudi to, da se mladostnik lahko znajde v kopreni vprašanj, nima pa nikogar, ki bi mu znal podati odgovore (starši nimajo časa, vrstniki pa pravzaprav plavajo v isti megli kot sam)... Nekdo najde način, kako sam poiskati odgovore, nekdo žal ne. Sistem, mediji, vrstniki, tudi družina ... od njega pričakujejo, da bo uspešen, da bo zmogel najti svoje mesto v tem svetu ... in marsikdo tega pritiska ne zmore. Ko mu ne uspe prvič, drugič, tretjič ... se njegova samopodoba vsakič znova poslabša. Prevelika nesamozavest boli, veš? In samopoškodovanje je pogosto uporabljen način, ki naj bi tem ljudem pomagal kontrolirati lastno bolečino. Ljudje, s katerimi sem govorila o tem (in so se v obdobju pubertete in adolescence samopoškodovali), so govorili o blaznem olajšanju v trenutku rezanja ali ugašanja čikov na svoji koži ... in ravno to olajšanje jih vodi v odvisniški vzorec. ...in ker verjamem, da je odvisnost bolezen (pa naj gre za alkohol, droge, odnose, igre na srečo itd.), se ne morem strinjati s tem, da gre pri samopoškodbah za preseravanje (kdor je sposoben take formulacije, po mojem mnenju trpi za pomanjkanjem empatije, žal). |
|
|
#32
|
||
|
![]()
Bi pritegnil njuški. Ne vidim, kako bi lahko družba kaj storila za izboljšanje tega. Če mladostnik pred očmi staršev postaja takšen, pa oni ne znajo ustrezno ukrepati, so pogoji za dizaster krasno izpolnjeni.
|
|
|
#33
|
||
|
![]()
sigurno ne s takšnimi izjavami, kot so "kaj jim pa hočmo če so čist zj...bani.najprej je potrebno problem odkriti, GA PRIZNATI, imeti voljo ga rešiti, poiskati rešitve in nato upati na bolje!!
Sploh pa ne razumem nekaterih, k kar neki tja v tri dni nabijate o tem :"če so pa otroc neumni pa naj bodo!!" Take jih kar vidim v vlogi starša z mulcem k se reže!! Kaj bi takšni ljudje pol storili ko imajo otroka ki se pač reže?!?! jah kaj pa čjo?!Nič! Saj imajo le odbite otroke, nič kaj tazga!!naj se reže, sej so večji problemi na svetu!! da - za verjet!!! ![]() ![]() ![]() |
|
|
#34
|
||
|
![]()
zgornji post je bil seveda vezan na pisanje "dalmatinca"
|
|
|
#35
|
|||||
|
![]()
kakršnakoli oblika mazohizma ( tudi mučeništva) ima svoj vzrok v nezmožnosti spontanega, naravnega uživanja zaradi okvar vegetativnega živčnega sistema, pogojeni z avtoritarno vzgojo, oz. tistim njenim delom, ki prepoveduje spolnost in uživanje.negativni podzavestni program prizadetega deluje okužen s prepričanjem, da je to prepovedano,nemoralno, nečisto, greh ipd. ker biološki sistem deluje, kot baterija, ki se polni in tudi prazni, se nakopičena energija sprosti mimo omejevalca oz. inkvizitorskega programa in manifestira na različne načine. okvarjen je center za dosego orgazma, zato po večini bolniki bežijo od spolnosti, spolnost jim je mučna, so agresivni do sebe in drugih,zavistni, nevrotični.in ne prenašajo nasmejanih,sproščenih, srečnih in zadovoljnih ljudi...nekateri v spolnosti kljub odporom do nje same, težijo po zadovoljitvi na ta način, da se izživijo s kaznovalcem, ki je največkrat podoben povzročitelju okvar( župniku, vzgojiteljici iz vrtca, učitelju, staršu...): sadist in le tak jim lahko nudi nek užitek. v našem primeru gre za način samokaznovanja, kot izbranega orodja za izpraznitev notranje energetske napetosti.torej je ta bolnik sam sebi razrešiteljj, ne potrebuje zunanje pomoči. takoj po izvršenem dejanju kaže vse znake, ki so enaki, kot pri nas po doživetem orgazmu - olajšanje, mir blaženost... število travmatiziranih oseb v svojem otroštvu, je po mojih dolgoletnih terapevtskih izkušnjah katastrofalno veliko. kot zanimivost naj navedem, da ogromno žensk v spolnosti doživlja svojega partnerja kot razrešitelja svojih lastnih inhibicij:" daj me... pritisni... močneje...bodi grob... nabij me... udari me tukaj... ipd.) nobena pa ni sposobna doživeti spontanega orgazma, saj je vsaka taka v času trajanja orgazma pri zavesti. torej gre le za delni orgazem, ki je pod kontrolo razuma.isto je pri moških: izliv semena je daaaleč od spontanega orgazma. uradna medicina je pri tovrstni patologiji nemočna in nima ne orodij ne sredstev ne znanja in ne izkušenj , da bi lahko reševala take stvari. vesel sem, da pri nas v ljubljani obstajajo vegetoterapevti....
Citat:
največ primerov emo kulture je bilo v mračnem srednjem veku, a je takrat bila cerkev s svojo inkvizicijo razrešitelj problemov takih ljudi, danes so pa razrešitelji kar sami, a ne? polna rit vsega ne pomeni zdravja in osebne sreče. ali jo? .... preberi moj prjšnji prispevek, če se ti zdi vredno. vse dobro tebi ![]() ![]() Citat:
![]() Citat:
![]() ![]() ![]() |
||||
|
Značke |
emo, kultura |
«
Prejšnja tema
|
Naslednja tema
»
Orodja za teme | |
|
|
![]() |
||||
Tema | Avtor teme | Forum | Odgovori | Zadnje sporočilo |
O Sapirju | glavobol | Religija in filozofija | 6 | 24.09.2007 16:45 |
Verjeti ali (z)Vedeti | galeb | Religija in filozofija | 218 | 25.12.2006 19:50 |
Časovni pas: GMT +1. Trenutno je ura: 16:37.