Kakšni ste bili kot otroci?

[AlienW]

Povem tut js ko odrastem

[Leeloo]

Mama mi je rekla, da sem bila v vrtcu nekak ful sama zase, da nisem potrebovala družbe in sem bila "samozadostna" Po moje sem na ven delovala taka ful sanjačka, mirno in tiho dekletce... če si se pa upičil vame in meni to ni pasalo, si jih pa hitro slišal (enega sem celo z gipsom po glavi ).
Osnovna šola... kar priljubljena, uspešna, priden deklič... počutila sem se pa kot siva miška. Nekje na koncu osemletke so me celo sami (razredničarka in razred) postavli za predsednico, jaz pa itak... pač, saj me ni motilo. Poskrbet sem znala za stvari, da so laufale, zakaj pa ne.
Srednja šola... Še vedno na začetku počutje sive miške, potem sem pa srečala svojo prvo pravo ljubezen, dečkota, ki je tule okrog veljal za kar razvpitega - sicer kul človeka - , in so me vsi začeli gledat malo drugače. Z več spoštovanja, kar malo z distanco. Smešno. Tri leta od štirih sem spet predsedovala, delala v šolskih skupnostih, delala v medijih, še vedno trenirala ples... Mislim, da me je blo kar povsod polno.
Faks - najbolj noro in najbolj spreobračajoče obdobje mojega življenja. Končno potegnila na dan tistega hudička v meni, začelo se mi je fučkat, kaj si drugi mislijo o meni, glavno da sem srečna in vesela, končno sem se sprejela kot žensko Glede na to, da sem delala kar težek faks (vsaj za druge, jaz še danes ne vem, da sem ga sploh delala ), sem z izjemno lenobo in flegmatičnostjo pokazala zelo veliko zaupanje v lastne intelektualne sposobnosti Zdaj je pa ***a, ko se spet nazaj učim delovnih navad. Žuri na faksu so dobili novo dimenzijo, tako da mi je ostalo še zelo malo neznanega, kar se tega tiče...

Naj bo dovolj.

Se vedno sem globoko v sebi občutljiva umetniška duša, ki pa se brez težav počuti doma tudi kjerkoli drugje.