Nazaj   Siol.net forumi > Aktualno > Kultura in literarni kotiček

Kultura in literarni kotiček prireditve, dosežki, novosti, knjige, pesmi, literatura ...

 
 
Orodja za teme
  #181  
Staro 02.06.2005, 00:56
paradox Uporabnik paradox ni prijavljen
*One & Only*
Prikazne slike uporabnika/ce paradox
Član od: Jul 2003
Sporočila: 11.135
Privzeto

INTÉRIEUR

Skrivnostni so značaji naših bližnjih
stvari: domači kot obraz človeka,
a od nenehne rabe čudno bližji.
Le kdo je komu človek, kdo obleka?

Obutih čevljev jezik je molčeč.
(Stvari, ki služijo ljudem, molčijo.)
Ko jih sezujem, brž spregovorijo:
prepad brez dna, saj mene tam ni več.

Ko odložim očala, od kod in kam
strmijo? Brez njih zrem le vase. Blazno.
Stvari živijo, jaz sem živ in sam.

Sam spim v omari. Ko odklenem veke,
zagledam zevajoč rokav obleke
in hlačnico brez moje noge. Prazno.

---Boris A. Novak
  #182  
Staro 02.06.2005, 00:59
paradox Uporabnik paradox ni prijavljen
*One & Only*
Prikazne slike uporabnika/ce paradox
Član od: Jul 2003
Sporočila: 11.135
Privzeto

JUŽNI OTOK

Je južni otok. Je.
Daleč v neznanem morju
je pika na obzorju.
Je lisa iz megle.

Med svitom in temo
iz bele vode vzhaja.
In neizmerno traja.
In v hipu gre na dno.

In morje od slasti
je težko in pijano.
In sol zatiska rano.
In slutnja, da ga ni.

Da so na temnem dnu
samo zasute školjke
in veje grenke oljke
in zibanje mahu.

A voda se odpre
in močna zvezda vzide
in nova ladja pride
in južni otok je.


© Kajetan Kovič
  #183  
Staro 02.06.2005, 20:34
unicorn Uporabnik unicorn ni prijavljen
Veteran
Prikazne slike uporabnika/ce unicorn
Član od: May 2005
Sporočila: 7.270
Privzeto



Black Cat

A ghost, though invisible, still is like a place
your sight can knock on, echoing; but here
within this thick black pelt, your strongest gaze
will be absorbed and utterly disappear:

just as a raving madman, when nothing else
can ease him, charges into his dark night
howling, pounds on the padded wall, and feels
the rage being taken in and pacified.

She seems to hide all looks that have ever fallen
into her, so that, like an audience,
she can look them over, menacing and sullen,
and curl to sleep with them. But all at once

as if awakened, she turns her face to yours;
and with a shock, you see yourself, tiny,
inside the golden amber of her eyeballs
suspended, like a prehistoric fly.

Rainer Maria Rilke
  #184  
Staro 02.06.2005, 20:42
unicorn Uporabnik unicorn ni prijavljen
Veteran
Prikazne slike uporabnika/ce unicorn
Član od: May 2005
Sporočila: 7.270
Privzeto

L'invitation au voyage


Mon enfant, ma soeur,
Songe #224; la douceur
D'aller l#224;-bas
vivre ensemble!
Aimer #224; loisir,
Aimer et mourir
Au pays qui te ressemble!
Les soleils mouillés
De ces ciels brouillés
Pour mon esprit ont les charmes
Si mystérieux
De tes traîtres yeux,
Brillant #224; travers leurs larmes.
L#224;, tout n'est qu'ordre et beauté,
Luxe, calme et volupté.
Des meubles luisants,
Polis par les ans,
Décoreraient notre chambre;
Les plus rares fleurs
M#234;lant leurs odeurs
Aux vagues senteurs de l'ambre,
Les riches plafonds,
Les miroirs profonds,
La splendeur orientale,
Tout y parlerait
A l'âme en secret
Sa douce langue natale.
L#224;, tout n'est qu'ordre et beauté,
Luxe, calme et volupté.
Vois sur ces canaux
Dormir ces vaisseaux
Dont l'humeur est vagabonde;
C'est pour assouvir
Ton moindre désir
Qu'ils viennent du bout du monde.
Les soleils couchants
Rev#234;tent les champs,
Les canaux, la ville enti#232;re,
D'hyacinthe et d'or;
Le monde s'endort
Dans une chaude lumi#232;re.
L#224;, tout n'est qu'ordre et beauté,
Luxe, calme et volupté.



Charles Baudlaire - Les fleurs du mal
  #185  
Staro 03.06.2005, 09:57
Tankard Uporabnik Tankard ni prijavljen
Novinec
Prikazne slike uporabnika/ce Tankard
Član od: Aug 2003
Sporočila: 31
Privzeto

Citat:
quote:Originalna objava unicorn
Arthur Rimbaud



ZLO

Dokler karteč škrlatni pljunki žvižgajo
skozi neskončnost modrega neba ves dan;
dokler škrlatni in zeleni rušijo
može vsevprek, ob njih pa kralj je nasmejan;

dokler strahotna blaznost še drobi ljudi
stotisoče v ognjeni kup; - V travah
ubogi mrtvi, v soncu, v tvoji radosti
Narava, ki si jim življenje dala!...-

Je Bog, ki se skozi kadilo, z damastnih
oltarjev, iz velikih zlatih čaš smeji;
ki v prav narahlem zibanju hosan zaspi

in se zbudi, ko matere, v bojazni
sklonjene, pod črnim šalom jokajoče,
mu dajo v robcu zvezan velik suj, tresoče!



Moje majhne ljubice

Solzavi hidrolat umiva
nebne zelenine:
pod popjem, ki se že razliva,
vaše pelerine

zbledele od posebnih lun
prepolnih zmrzlobe,
udarite s koleni skup
ve moje grdobe!

In ko tedaj sva se ljubila,
sinja grdoba,
naju mehka jajca so hranila,
črevc kurjih kisloba!

Si kronala me za poeta,
svetla grdoba:
v naročju sedi mi razpeta,
da bičam te znova;

kozlal sem tvojo briljantino,
črna grdoba;
presekala bi mojo mandolino
ti lica ostroba.

Fej, moje posušene sline,
rusa grdoba,
smradijo tvoje še obline,
polnih prsi rova!

O moje majhne ljubice,
kako vas mrzim!
Pritisnite boleče cunjice
prek grdih prsi!

Teptajte skledaste starine
mojih čustvovanj;
... Hopla, bodite mi balerine
za trenutek vsaj!...

Lopatice izpahne gesta,
o ljubezni moje!
Na vaših šepajočih bokih zvezda,
kroge zakrožite svoje!

Vendar zaradi vaših ovčjih tac
sem verze gulil!
Bi hotel kolke vam zdrobiti v prah,
da sem vas ljubil!

Grmade neuspelih zvezd postane,
zapolnite kote!
... S prostaškimi skrbmi sedlane
crknile pri Bogu boste!

Še nižje od posebnih lun
prepolnih zmrzlobe,
udarite s koleni skup,
ve moje grdobe!



BLODNJE

Daleč od ptic, vaščank in čred ovac,
kaj sem pil, na kolenih sred vresišč,
ko obkrožal me je leskin les mehak
in roji mlačnih, zelenih meglic?

Le kaj sem pil lahko sred mlade Oise,
... Oblaki, nemi bresti, trata brez cvetlic!...
iz čutar pil rumenih, stran od drage
koče? Je znojilen bil napitek zlat.

Pred krčmo sem nejasen bil napis.
... Vihar nebo podil. Ko padel mrak je,
se gozdna voda je izgubila v pesek čist
in Božji veter metal led je v mlake;

zlato sem videl jokajoč ... in nisem mogel piti. ...

...............................



Dobra jutranja misel

Poleti, ko se dan zbudi,
ljubezenski spanec še traja.
Že izpuhti iz gaja
vonj slavja noči.

Po širnem gradbišču okrog,
kjer sonce Hesperid žari,
že moštvo brez srajc, golih rok,
Tesarjev vrvi.

Mirni, v Pustinjah mahovin,
trdne delajo opaže,
tja bogatin
naslikal nebo bo, ki laže.

Za delavce, Venera daj,
za sužnje kralja Babilona,
se loči od Ljubimcev zdaj,
krasi jim dušo krona.

Kraljica pastirjev!
O, delavcem prinesi žganje,
da sila njihova umiri se,
ko čaka v morju poldansko kopanje.



Občutje

V sinjih poletnih večerih bom šel po stezah,
skoz žito bodeče, v poljanah pogazil bom travo:
sanjav bom občutil svežino na svojih nogah.
Vetru bom pustil oblivati golo mi glavo.

Nič ne bom mislil in niti govoril:
a v duši se bo zdramila neskončna ljubezen
in kot kak cigan se bom daleč odpodil
skozi Naravo – kot da bi z žensko bil, srečen.


Le kaj so nama te plasti krvi, srce

Le kaj so nama te plasti krvi, srce,
in oglje, tisoč smrti, dolgi kriki jeze,
ihtenja vsega pekla, ki vsak red drobe;
in še čez ruševine hladni veter

in maščevanje? Nič!... – Želiva ga, o pač!
Magnati, knezi in senat, umrite!
Oblast, pravica, zgodovina, zdaj klonite!
Naj teče kri! Naj vzpne se plamen zlat!

Moj Duh, v teror, za maščevanje, v boj!
Zagriziva v meso! Naj zginejo s sveta
republike in ves cesarski zbor,
regimenti, kolonisti, ljudstva vsa!

Kdo drug zanetil bi požar,
če ne midva in ti, ki jih za brate imava?
Zasanjani prijatelj, le k nama!
Ognjeni vali, mi ne bomo delali nikdar!

Evropa, Azija, Amerika, v smrt.
Naš maščevalni marš zavzel je svet,
vsa mesta in dežele! – Ocean bo strt,
mi uničeni, ko se vulkani razbesne.

Prijatelji! – Da, to so bratje ti, srce:
neznani črnci, gremo! Gremo zdaj vsi!
A jaz drhtim in stara zemlja, o gorje!
Na me, ki bolj in bolj sem vaš, se prst vali.

To ni nič! Jaz sem tu, še vedno tu!



N.C.

Zvezda se zjokala roza v srce tvojih ušes,
večnost se je zvila bela od vratu do križa,
morje je zmezelo ruso na sesek rdeč,
Človek skrvavel je črn v stegna ti najvišja.


Prvi večer

-- Ona si je haljo slekla
in drevesa so ob zidu
zlobno z listi tolkla v stekla,
čisto blizu, čisto blizu.

V naslanjaču je sedela
in smeje roké sklenila.
Od ugodja je drhtela
njena noga, nežna, fina.

-- V sobo je zafrfotal
skozi listje žarek bled,
je na njene prsi pal
in na smeh – kot muha v cvet.

-- Sem poljubil nežne gležnje,
in njen smeh sladko brutalen
se razlil je v žvrgolenje,
v smeh prijeten in kristalen.

Drobne noge so pod srajco
se rešile: »Boš končal!«
-- To dovoljeno nesramnost
sladek smeh je kaznoval!




Večji sem od Kristusa.
  #186  
Staro 08.06.2005, 18:55
unicorn Uporabnik unicorn ni prijavljen
Veteran
Prikazne slike uporabnika/ce unicorn
Član od: May 2005
Sporočila: 7.270
Privzeto

Bile so svetle sanje in prešle,
zdaj je življenje takšno, kakor je.

Pravice ni in je nikdar ne bo,
velike ribe zmerom majhne žro.

Svobode ni – svoboden je le duh,
a duh je v mesu, ki presnavlja kruh.

Resnica je – a v vseh stvareh tičí
takó globoko, da se v njih zgubi.
(...)

(Polnoletnost)


All that is of Legendry
Beauty, Magic, Mystery
Gentleness and Purity
Dwells in Me
  #187  
Staro 09.07.2005, 15:40
Kate Uporabnik Kate ni prijavljen
ingnored by temp
Prikazne slike uporabnika/ce Kate
Član od: Jan 2004
Sporočila: 43.903
Privzeto

John Ashberry: Misli mladega dekleta
(prev.: Uroš Zupan)


"Tako lep dan je, da sem ti morala napisati pismo
iz stolpa in ti pokazati, da nisem nora:
Samo spodrsnilo mi je na koščku zračnega mila
in utopila sem se v kopalni kadi sveta.
Preveč dober si bil, da bi veliko jokal za mano.
In zdaj ti pustim oditi. Podpis, Palček. "




tonight my life is moving fast...i sit and watch the demons pass


heather nova
  #188  
Staro 12.07.2005, 23:44
namgyal Uporabnik namgyal ni prijavljen
Uporabnik
Član od: Jun 2004
Sporočila: 951
Privzeto

Huj, doxi, ko me že dolgo ni blo, pa je glih pri roki...



MILTON ACORN
Pismo svojemu rdečelasemu sinu


Mladi javorjevi listi, prekriti z nežno, bakreno rdečico,
se iztegnejo, komajda se upognejo v sapi, ki ukrivlja veje,
a mene prebada slast, ki je ustvarila tebe
in nore pesnike sili, da imenujejo pomlad zeleno.

Pesnik proti mnoštvu lažnivcev, vem,
da se boš ljubezni in iskrenosti naučil od nje,
ki se ni mogla naučiti prezira in me je zapustila.
Naučil se boš, fant, da boš, tako kot jaz, strupen
z ljudmi prebarvanih oči,
do njihove podkupljivosti in besed: "črnuh";

"drugačni od nas" .... "pankrt."

Nori pesniki imenujejo pomlad zeleno, a jaz,
pesnik, vem, da ti ne morem dati nič tvojega
- samo, kar vem o sebi: da
nič, kar sem storil, nobena pesem, prepričanje,
misel ali dejanje ljubezni, ni poklicalo
drugega, močnejšega dejanja, ali pa sem ga izgubil.


  #189  
Staro 15.07.2005, 14:04
paradox Uporabnik paradox ni prijavljen
*One & Only*
Prikazne slike uporabnika/ce paradox
Član od: Jul 2003
Sporočila: 11.135
Privzeto

Citat:
quote:Originalna objava namgyal

Huj, doxi, ko me že dolgo ni blo, pa je glih pri roki...
thanks

  #190  
Staro 15.07.2005, 14:11
paradox Uporabnik paradox ni prijavljen
*One & Only*
Prikazne slike uporabnika/ce paradox
Član od: Jul 2003
Sporočila: 11.135
Privzeto

... ne vem sicer cigave so, so mi pa vsec

BLAZENOST

Vecerno sonce dogori,
iz tal zeleni žar zatli
in me zaloti,

ko hodim blag in ves lahak
nekomu drag skoz topli mrak
po varni poti.

Spremenil sem se v cisto snov
in grem med grozami svetov
sebi naproti.
 

Značke
doxi

Orodja za teme

Dovoljenja
Novih tem ne moreš odpirati
Odgovorov ne moreš objavljati
Priponk ne moreš dodajati
Svjoih objav ne moreš urejati

BB koda je Vključeno
Smeški - Vključeno
[IMG] koda je Vključeno
HTML koda je Izključeno
Hitra izbira


Časovni pas: GMT +1. Trenutno je ura: 20:18.