Nazaj   Siol.net forumi > Aktualno > Religija in filozofija

Religija in filozofija razprave o religiji in ....

 
 
Orodja za teme
  #11  
Staro 14.07.2006, 23:08
bladzo Uporabnik bladzo ni prijavljen
Pripravnik
Član od: Jul 2006
Sporočila: 183
Privzeto Re: biblija, nova in stara zaveza, bog je dober ali slab?

Citat:
Objavil-a anarchy
Zaenkrat se ni dokazano zivljenje v vesolju, toda, ce bostaja in ga bodo odkrili, bodo lahko vsaj dokazali, da obstaja, medtem, ko za razliko o bogu in posmrtnem zivljenju ne bodo mogli nikoli dokazati.

v glavnem ne razumem, kako se je lahko cerkev tako razsirila po svetu, ali so to storili z silo, kar je vsem jasno in tudi dokazano ze in edina najbolj verjetna razlaga, ali so ljudje zares tako neumni, da nasedejo vsaki pravljici, ker kako lahko nekdo verjame v te pripovedi, ce ni srecal se ne boga ne Jezusa na lastno kozo, srecala ga je samo pescica ljudi na dolocenem kraj v dolocenem casu. Drugace glede obstoja boga, pa cerkev pravi tudi obstoj hudica in celo trenirajo exorciste, ker ocitno rej verjamejo, da lahko hudis gre v telo cloveka, kar ponavai mi pravimo schizofrenija ali kaksna druga bolezen. No, ce ima cerkev prav, da bog obstaja, kje je receno, da moramo biti zvesti bogu, lahko smo zvesti tudi hudicu, saj mogoce pa le ni toliko slab, kot pravijo, v bistvu nam da vse, kar hocemo in po smrti ni receno, da bomo trpeli v peklu, kot nas strasijo pri verouku.
Ko bo dokazano življenje v vesolju in obstoj bitij, ki so ustvarila tako zakomplicirano rastlinsko in živalsko kraljestvo, bom dal kako možnost temu. kaj ap govori v prid obstoju Boga?Obstoj Boga je še vedno skrivnost, ki jo odkrije vsak posameznik ob koncu življenja. je ali ni posmrtno življenje?zvedeli bomo takrat. Bog je Skrivnost, skrivnost kako je nastal tak razgiban svet, kompleksna živa bitja itd.

kako se je Cerkev lahko tako razširila po svetu?s silo bolj težko. poznamo kolonbialne pravljice, kako so španski konkvistadorji s silo spreobračali ljudi v novo vero. ampak, ali misliš, da bi ljudje - na milijone ljudi ohranjalo teh 500 let vero, za katero bi vedeli, da jim je bila nasilno vsiljena.
jst mislim, da je uspeh krščanstva v tem, da je vedno znal ponuditi tisto, kar ljudje iščemo: upanje, ljubezen, milostljivega Boga, odrešenje itd. ne znal ponuditi, ampak je to v njegovem nauku. uspeh ap je bil tudi v tem, ad je svoje obredje in nauk vedno znal prbližati ljudem: pogansko vsebino verovanj zamenjal s krščansko, afriške maše, ...
Marsikdo ej srečal Jezusa v svojem duhu, srcu. ti bi temu rekel shizofrenija, drugi pa duhovno izkustvo. upam, ad ti je jasno, ad smo ljudje različni; tudi v dojemanju in mišljenju. enaki pa smo vsaj v eni stvari: vsi dvomimo v mnogo stvari. in eno je važno: ni vere brez dvoma!!!
Obstoj hudiča je poleg obstoja Boga temeljna stvar verovanj od pamtiveka dalje. in Cerkev ne trenira eksorcistov, ampak z določenimi obredi nadaljuje Jezusovo delovanje - tudi on je izganjal hudega duha in celo rekel: "V mojem imenu bodo izganjali hude duhove!". To delajo v Jezusovem imenu in ne v imenu Cerkve. To je še ena situacija, kjer je uradna znanost odpovedala. kadar gre za psihične bolezni, jih zdravniki zdravijo s tableti itd. toda mnogokrat jim s tem ne uspe nič, eksorcisti pa poskrbijo da ti ljudje ozdravijo. takšnih primerov je ogromno. tudi v sloveniji...in ko to enkrat doživiš v živo, nimaš drugega kot ad verjameš...ali pa rečeš: "vse je v glavi!".
vsi ljudje smo grešniki: z dalajlamo in papežem vred. in po krščanskem nauku (in tudi prastarih verovanjih!) deluje poleg Boga v človeku tudi hudi duh. ta nas skuša s skušnjavami, ki jih mi, če smo duhovni dovolj močni lahko zatremo. torej se lahko vsak človek zavestno odloči, komu bo podlegel. vsi smo ap ljudje.

dost za dons
lp
  #12  
Staro 15.07.2006, 13:52
galeb Uporabnik galeb ni prijavljen
Uporabnik
Član od: Dec 2005
Sporočila: 533
Privzeto Re: biblija, nova in stara zaveza, bog je dober ali slab?

Citat:
7. kar se tiče Alaha in Bude, pa samo to. Tisti, ki pozna krščanstvo, judovstvo in islam- tri edine monoteistične vere, mu je takoj jasno, da govorimo o enem in istem Bogu, da so razodetje Boga v treh različnih obdobjih. Kar se pa tiče Bude, je pa to popolnoma drugačna sfera. Buda ponazarja človeka, ki je dosegel nirvano. Sicer je sma temelj verovanja podoben krščanskemu, ampak veliko bolj filozofski. Buda se ni nikoli razglasil za Boga ali Božjega Sina. Buda je simbol dosega nirvana, ki je cilj vsakega budističnega človeka. Čeprav pa princip je precej isti ja.
To ti tako mislis, toda veliko bolj skladna z dejstvi je drugacne interpretacija. V zgodovini je bilo kar precej ljudi Jezusovega ranga, denimo Hermes, Rama, Krishna, Vyasa, Buda, Jezus, Shankaracharia, Sai Baba, ki se zivi in se veliko drugih. Med posameznimi ucenji teh ljudi kot so ga podajali notranjemu krogu ljudi okrog sebe ni neskladnosti, navidezna nasprotja pa se pojavljajo na ravni ucenj, ki so bila namenjena mnozicam, ker pac na tej ravni razumevanje ni dovolj univerzalno pa tudi zaradi casovne oddaljenosti napacnih ter razlag, ki so nastale zaradi sebicnih interesov. Razlike nastajajo tudi zaradi razlik v druzbenem okolju, ki ga ucitelji vedno upostevajo ter zaradi individualnih lastnosti posameznih uciteljev. Kljub razlikam med ucitelji pa je notranja koherenca med njimi precej ocitna.

Buda se ni izrekel o Bogu in dusi, toda nekateri to napacno razlagajo kot da to pomeni, da je zanikal Boga ali duso. Odgovoru se je izognil ker ni zelel da se ljudje navezejo na idejo Boga ali idejo duse, obstoja po smrti, da iz tega ne naredijo doktrine. S tem je skusal usmeriti ljudi v tisto kar je bilo za tiste ljudje najbolj pomembno - v prakso, v neposredno pozornost vsakega trenutka. Posledica tega je da danes Budizem ne uci o dusi in Bogu.

Jezus se ni razglasil za edinega Bozjega sina, ampak je povedal, da smo vsi Bozji sinovi, kar pomeni, da lahko vsakdo uresnici svoj Bozanski potencial. Interpretacija, da je Jezus edini Bozji sinu je ena izmed najbolj skodljivih napak, kar jih je naredilo krscanstov. V prvih stoletjih po Jezusu so bile uveljavljene veliko bolj ustrezne, gnosticne interpretacije. V cetrtem stoletju so bile gnosticne interpretacije proglasene za hereticne - Konstantin, v sestem stoletju pa je Justinjan dokoncno izobcil se reinkarnacijo.
  #13  
Staro 16.07.2006, 14:11
bladzo Uporabnik bladzo ni prijavljen
Pripravnik
Član od: Jul 2006
Sporočila: 183
Privzeto Re: biblija, nova in stara zaveza, bog je dober ali slab?

Citat:
Objavil-a galeb
To ti tako mislis, toda veliko bolj skladna z dejstvi je drugacne interpretacija. V zgodovini je bilo kar precej ljudi Jezusovega ranga, denimo Hermes, Rama, Krishna, Vyasa, Buda, Jezus, Shankaracharia, Sai Baba, ki se zivi in se veliko drugih. Med posameznimi ucenji teh ljudi kot so ga podajali notranjemu krogu ljudi okrog sebe ni neskladnosti, navidezna nasprotja pa se pojavljajo na ravni ucenj, ki so bila namenjena mnozicam, ker pac na tej ravni razumevanje ni dovolj univerzalno pa tudi zaradi casovne oddaljenosti napacnih ter razlag, ki so nastale zaradi sebicnih interesov. Razlike nastajajo tudi zaradi razlik v druzbenem okolju, ki ga ucitelji vedno upostevajo ter zaradi individualnih lastnosti posameznih uciteljev. Kljub razlikam med ucitelji pa je notranja koherenca med njimi precej ocitna.
Buda se ni izrekel o Bogu in dusi, toda nekateri to napacno razlagajo kot da to pomeni, da je zanikal Boga ali duso. Odgovoru se je izognil ker ni zelel da se ljudje navezejo na idejo Boga ali idejo duse, obstoja po smrti, da iz tega ne naredijo doktrine. S tem je skusal usmeriti ljudi v tisto kar je bilo za tiste ljudje najbolj pomembno - v prakso, v neposredno pozornost vsakega trenutka. Posledica tega je da danes Budizem ne uci o dusi in Bogu.
Jezus se ni razglasil za edinega Bozjega sina, ampak je povedal, da smo vsi Bozji sinovi, kar pomeni, da lahko vsakdo uresnici svoj Bozanski potencial. Interpretacija, da je Jezus edini Bozji sinu je ena izmed najbolj skodljivih napak, kar jih je naredilo krscanstov. V prvih stoletjih po Jezusu so bile uveljavljene veliko bolj ustrezne, gnosticne interpretacije. V cetrtem stoletju so bile gnosticne interpretacije proglasene za hereticne - Konstantin, v sestem stoletju pa je Justinjan dokoncno izobcil se reinkarnacijo.
ja ravno v tem je razlika med Jezusom in temi velikimi modreci, ki si jih naštel. Oni so modreci, lahko bi rekli filozofi, Jezus pa se je razglasil za Božjega Sina. v tem je velika razlika in ravno iz tega zornega kota krščanstva in budizma sploh ne moremo primerjati. budizem je zgolj filozofska smer, kot je bil v antiki npr. stoicizem. zato zame budizem ni religija.
S čim pa bi ti podkrepil svoj zadnji odstavek?mogoče si kej narobe razumel, poleg tega pa pogledaš še kkšn "zelo verodostojen" BBC dokukmentarc.poznam gnosticizem. poznam krščanstvo in poznam kanonično sveto pismo. imaš ti v svetem pismu kakšen citat, ki bi potrjeval tvoje besede ali so zrasle povsem na tvojem zeljniku?samo zanima me od kod tebi to...

lp
  #14  
Staro 16.07.2006, 23:51
anarchy Uporabnik anarchy ni prijavljen
Banned
Prikazne slike uporabnika/ce anarchy
Član od: Jan 2003
Naslov: anarchy
Sporočila: 5.502
Privzeto Re: biblija, nova in stara zaveza, bog je dober ali slab?

Citat:
Objavil-a galeb

Jezus se ni razglasil za edinega Bozjega sina, ampak je povedal, da smo vsi Bozji sinovi, kar pomeni, da lahko vsakdo uresnici svoj Bozanski potencial. Interpretacija, da je Jezus edini Bozji sinu je ena izmed najbolj skodljivih napak, kar jih je naredilo krscanstov. V prvih stoletjih po Jezusu so bile uveljavljene veliko bolj ustrezne, gnosticne interpretacije. V cetrtem stoletju so bile gnosticne interpretacije proglasene za hereticne - Konstantin, v sestem stoletju pa je Justinjan dokoncno izobcil se reinkarnacijo.

Se strinjam in to res ne razumem, zakaj ga imajo ljudj eza takega posebneza, ce smo res vsi bozji sinovi, samo eni pac se pogovarjajo z bogom, drugi pa nimajo se te sposobnosti.
  #15  
Staro 18.07.2006, 09:50
galeb Uporabnik galeb ni prijavljen
Uporabnik
Član od: Dec 2005
Sporočila: 533
Privzeto Re: biblija, nova in stara zaveza, bog je dober ali slab?

Citat:
ja ravno v tem je razlika med Jezusom in temi velikimi modreci, ki si jih naštel. Oni so modreci, lahko bi rekli filozofi, Jezus pa se je razglasil za Božjega Sina. v tem je velika razlika in ravno iz tega zornega kota krščanstva in budizma sploh ne moremo primerjati. budizem je zgolj filozofska smer, kot je bil v antiki npr. stoicizem. zato zame budizem ni religija.
S čim pa bi ti podkrepil svoj zadnji odstavek?mogoče si kej narobe razumel, poleg tega pa pogledaš še kkšn "zelo verodostojen" BBC dokukmentarc.poznam gnosticizem. poznam krščanstvo in poznam kanonično sveto pismo. imaš ti v svetem pismu kakšen citat, ki bi potrjeval tvoje besede ali so zrasle povsem na tvojem zeljniku?samo zanima me od kod tebi to...
To, kar si napisal je samo zagovor krscanskega pogleda, manjkajo pa argumenti. Potrebno se je ozreti na zgodovinska dejstva. Ze iz Svetega pisma je precej ocitno, da je ortodoksno krscanstvo skrenilo. Iz svetega pisma lahko razberemo, da se Jezus ni imel za enega in edinega Bozjega sina, kajti navedeno je tudi, da smo vsi Bozji sinovi. Obstaja sicer ena Jezusova izjava, ki dozdevno posredno nakazuje v smeri krscanske interpretacije glede Bozjega sinovstva, vendar samo, ce jo interpretiramo dobesedno, kar pa je glede na kontekst in celoto povsem neprimerno. Bolj podrobno o tem kdaj drugic. Kristus seveda je bil in je na posebnem mestu, opravljal je in opravlja posebno nalogo v skladu s svojo razvojno stopnjo in s tem kaksno nalogo je sprejel. Toda tudi to se bo nekoc spremenilo, nekoc bo to vlogo, ki jo ima za svet zapustil, prevzel pa jo bo nekdo drug. Druga pomembna zadeva je reinkarnacija, v SP je vec navedb, ki zelo ocitno kazejo na to, da je bila v tistem casu reinkarnacija med ljudmi splosno sprejeta. O konkretnih citatih iz SP glede reinkarnacije in drugega morda kdaj drugic.

Ce to razumemo, postane bolj ali manj ocitno, da je to ucenje samo eno v verigi mnogih ucenj, vecjih in manjsih, ki so jo podali vecji ali manjsi ucitelji v zgodovini. Taksna interpretacija odkriva, da Jezusovo ucenje ni v nasprotju z razvejanim in vecplastnim hinduizmom ali budizmom, ampak tako kot vsako novo razodetje nekaj svojega doda. Buda je denimo na vprasanje ali obstaja Bog odgovoril v smislu, kako naj clovek spozna Boga, ce sebe ne pozna in da je zato potrebno to vprasanje prepustiti za cas, ko se resnicno spoznamo. Jezus je prisel petsto let kasneje in veliko govoril o Bogu, toda kaj so kristjani naredili iz tega ucenja, je zelo dobro znano iz zgodovine. Bile so krizarske vojne, inkvizicija, zatiranje znanstvene misli, kolaboracija v II svetovni vojni ... In prav gotovo so bili temelji za taksen razvoj postavljeni s proglasitvijo gnosticnih ucenj za heretizem. Ce se ucenja o Bogu polasti clovek, ki ne razume sebe, so rezultati unicujoci.

V obdobju po Jezusovi smrti so imela gnosticna ucenja velik vpliv. Bistvo gnosticnih ucenj je, da je v vsakem cloveku Bozja iskra in da pristno znanje dosegljivo za vse ljudi. Gnoza ni zgolj racionalno razumevanje, ampak razumevanje pridobljeno z duhovno izkusnjo. Gnostikov ni pretirano zanimala zgolj racionalna teologija ampak so pozdravljali napredujoco silo božanskega razodevanja. Kmalu po Jezusovi smrti so gnosticna ucenja pridobivala na vplivu in so bila sprva za kratek cas celo v glavnem toku krscanstva. Da je v tem casu bila reinkarnacija precej splosno sprejeta, zanesljivo drzi. Se v tretjem stoletju, ko so se navzkrizja ze zacela, je oce Origen zapisal: "Vsaka dusa vstopa v svet ojacana z zmagami in oslabljena z napakami svojih prejšnjih zivljenj. Njeno mesto v svetu je doloceno s preteklimi vrlinami in slabostmi."

V casu po Jezusovi smrti je bila v imperiju velika stopnja verske svobode, tu so se nasle najrazlicnejse skupine od gnostikov, budistov, zoroastrov, hermetistov, zidov, do obozevalecev Mitre in simpatizerjev grske Platonske misli. Toda pod povrsjem politicnega miru se je odvijala moralna vojna. Kopicenje bogastva v zgornjih slojih, kruti davki za kmete in razsirjeno suzenjstvo so dosegli taksno stopnjo, da se je zacel razpad od znotraj. Zaradi tega so mnoge skupine iskale protiutez z vrnitvijo k visjim vrednotam. Krscanske skupine so se najmocneje oglasala proti zlu imperija. Ucile so preprostost in delitev v skupnosti. Obtozili so suzensjtvo in gladiatorske igre, ki so poklale na tisoce depriviligiranih.

Taksne proteste je Rim obicajno zadusili z usmrtitvami ali podkupovanjem, toda kristjani so bili drugacni, kajti to jih ni ustavilo. V zacetku cetrtega stoletja je bilo ze jasno, da se je val morale obrnil. Nova vera je osredotocala ideje novega evolucijskega ciklusa, ki bo zagovarjal clovekove pravice in enakost vsega clovestva. To je bil glas, ki se mu Rim ni mogel zoperstaviti. Nazadnje je, glede na to, da je vedno lahko zaznal vir moci v druzbi in ga izkoristiti v svoje namene, popustil. Pod Konstantinom je v zacetku cetrtega stoletja postalo krscanstvo uradna drzavna religija. Zdruzitev je spremenila tako Rim kot tudi cerkev. Rim je zacel z nekaterimi reformami, da bi dvignil nizje razrede iz njihovih vezi, na strani cerkve pa je bil stik z Rimom prevelika skusnjava, kajti cerkveni voditelji so zaceli kazati enako lakoto po bogastvu in moci, ki je tako izmalicila vladavino Rima. Ta nov razred ortodoksnih cerkvenih voditeljev je zacenjal zbirati bogastvo in vladati vernikom z jekleno voljo. Izraz ortodoksno oznacuje ucenje ki je bilo predano neposredno od Jezusovih ucencev. Kdorkoli je lahko postavil to trditev je lahko privzel avtoriteto nad tistimi, ki tega niso mogli trditi. Mnoge gnosticni ucitelji so postavljali taksne trditve, toda hereziologi jim vseeno niso dali veljave. Seveda je znake taksnih slabosti cerkev kazala ze pred tem.

V drugem stoletju je ogenj gnosticizma kratek cas svetlo gorel. V prvih dveh stoletjih se je hitro razsiril predvsem na vzhodnem Mediteranu in pritegnil vec intelektualcev in filozofov, medtem ko je bilo v bolj klasicnih sektah veliko kmetov in suznjev. Kasneje so se zacele zbirati skupine okrog ortodoksnih voditeljev in zahtevali so striktno spostovanje nastajajočih cerkvenih pravil, s cimer so prisli gnostiki na slab glas, ker so nasprotno vedno povdarjali nujno potrebo po individualni svobodi pri iskanju odresitve in zato ker se niso uklonili nobeni drugi avtoriteti, razen svoji lastni. Zaceli so jih gledati kot odpadnike nevarne nastajajoci Konstantinovi cerkvi in jih nazadnje ozigosali za krivoverce. Tako jih je zacela zavracati in preganjati prav tista skupnost, ki so ji nekdaj pripadali, in ne toliko sile izven krscanstva.

Ceprav je obilo inforamcij o drugih dogodkih v obdobju Rima, je o gnosticnih uciteljih do ne davnega bilo le malo dosegljivega, kajti vsi njihovi osebni ostanki, tako kot tudi zapisi, so bili temeljito odstranjeni. O gnosticizmu je bilo zato pred novejsimi najdbami mogoce sklepati predvsem po zapish hereziologov, torej tistih, ki so se ukvarjali s "herezijami", ki so gnostike diskreditirali. Komaj z novo odkritimi rokopisi je bilo mogoce rekonstuirati bolj zanesljivo sliko o njihovem zivljenju in razmisljanu. Preucevanje o tem, kaj so ucili ti gnosticni ucitelji razkriva, da je njihovo ucenje skladno z danasnjim ezotericnim naukom. Apostol Pavel je bil najbrz prvi, ki je razumel to, kar je simboliziral Jezus s svojim zivljenjem, zivljensko pot namrec, ki vsakega cloveka nekoc, po stevilnih inkarnacijah pripelje do odresenja: (SP Col 1.27) "Njim je Bog hotel oznaniti, kakšno je bogastvo slave te skrivnosti med pogani, namreč Kristus v vas, upanje slave."

Da so interpretacije sodobna ezotericne filozofije skladne z gnosticnim ucenjem, potrjujejo mnogi zapisi, denimo zapis hereziologa Irenaeusa, ki je navajal gnostika Cerinthusa:"

Gnostični ucitelj Cerinthus je tako kot drugi gnostiki učil: "Jezusa ni rodila devica, ampak je bil sin Jožefa in Marije, tako kot drugi ljudje, toda bil je močnejši v svoji pravičnosti, inteligenci in modrosti. Po krstu se je Kristus spustil nadenj iz oblasti, ki je nad vsem, v obliki potopitve in je na ta nacin razglasil nepoznanega Oceta in opravil cudesa. Toda nazadnje je Kristus zopet odšel in samo Jezus je trpel in ponovno vstal; Vendar je Kristus ostal nepristopen, ker je obstajal duhovno"
"
Vidimo, da obstajata dve loceni osebi, ki nista Oce, torej Bog. Kristus je bil ucitelj, ki fizicno ni bil prisoten, Jezus pa njegov ucenec, ki ga je Kristus presvetljeval. Razglasitev nepoznanega Oceta se nanasa na to, da je bila preko Kristusa v svet spuscena nova energija, za novi razvojni ciklus. To je vsekakor ezotericno ucenje. To citat potrjuje informacije ezotericnega ucenja, da je bilo brezmadezno spocetje v SP namerno vnesena sprememba, ki so jo kristjani zakuhali po Jezusovi smrti.

Naj napisem se en odlomek iz Nag Hammadijeve knjiznice, ki potrjuje Jezusovo vstajenje (glede na to, da je napisano v prvi osebi).

"Da, nasli so me; kaznovali so me. Bil je drug, njihov oce, ki je spil žolč in kis, ne jaz. Udarjali so me s trsjem; bil je drugi, Simon, ki je nosil kriz na ramenih. Bil sem drug, na katerega so posadili trnovo krono. Toda smehljal sem se na višavah vsemu bogastvu arhonov in posledicam njihove zablode, prazne slave. In smejal sem se njihovi nevednosti." (NHL- 365/VII,2 56,4-19)

O Justinjanu, ki je v 6 stoletju proglasil reinkarnacijo za herezijo, kdaj drugic

Nazadnje uredil galeb : 18.07.2006 ob 13:24.
  #16  
Staro 18.07.2006, 10:49
schkrga
Guest
Sporočila: n/a
Privzeto Re: biblija, nova in stara zaveza, bog je dober ali slab?

Citat:
Objavil-a anarchy
Kar cerkev verjame v biblijo, staro ali novo zavezo, ali v vse skupaj? Bog je dober ali slab, saj tekom tisocletja se en in isti bog ne mora spremeniti, razen ce se to ljudje izmislijo.

Zanima me predvsem zgodba o desetih bozjih zapovedi, ko je Mojzes resu kao suznje, ali cerkev verjame, da se je vse to res zgodilo, torej Mojzes, Noetova barka, Adam in Eva, ali se to ljudje sproti izmisljujejo in vsakdo po svoje razlaga, kaj cerkev verjame?

Moti me predvsem to, zakaj je nekoc bog hotel, da umrejo vsi otroci ali ljudje, resi pa samo une, ki so pobarvali vrata z krvjo od kozlicka ali kako je ze bilo? Pa zakaj je bog hotel, da umre sin od faraona, zaradi zlocinov faraona? Otrok, ki je nekaj najbolj svetega in nedolznega, ga bog uporabi kot sredstvo za mascevanje nad faraonom? Bog bi mogu biti pravicen in nikoli mascevalen, se posebej pa ne, da umori nedolznega otroka iz mascevanja.
ja, to tudi meni nikoli ni bilo jasno....pa rajši je imel mesna darovanja, kot pa darovanje z pridelki, ki so bili plod tršega dela in žuljev, po čemer sklepam, da Bog ni bil vegeterjanec...
  #17  
Staro 18.07.2006, 11:40
galeb Uporabnik galeb ni prijavljen
Uporabnik
Član od: Dec 2005
Sporočila: 533
Privzeto Re: biblija, nova in stara zaveza, bog je dober ali slab?

Citat:
Kar cerkev verjame v biblijo, staro ali novo zavezo, ali v vse skupaj? Bog je dober ali slab, saj tekom tisocletja se en in isti bog ne mora spremeniti, razen ce se to ljudje izmislijo.

Zanima me predvsem zgodba o desetih bozjih zapovedi, ko je Mojzes resu kao suznje, ali cerkev verjame, da se je vse to res zgodilo, torej Mojzes, Noetova barka, Adam in Eva, ali se to ljudje sproti izmisljujejo in vsakdo po svoje razlaga, kaj cerkev verjame?

Moti me predvsem to, zakaj je nekoc bog hotel, da umrejo vsi otroci ali ljudje, resi pa samo une, ki so pobarvali vrata z krvjo od kozlicka ali kako je ze bilo? Pa zakaj je bog hotel, da umre sin od faraona, zaradi zlocinov faraona? Otrok, ki je nekaj najbolj svetega in nedolznega, ga bog uporabi kot sredstvo za mascevanje nad faraonom? Bog bi mogu biti pravicen in nikoli mascevalen, se posebej pa ne, da umori nedolznega otroka iz mascevanja.
Cerkev veliko simbolicnih stvari v stari zavez verjame dobesedno, ki niso bile tako misljene. Poleg tega je bil Mojzes v svojem casu ucitelj nizjega ranga od Jezusa, bil je na nizji razvojni stopnji. Veliko tega kar je ucil danes ni vec ustrezno in prav gotovo tudi tedaj ni bilo idealno, deloma pa je prav gotovo bilio smiselno. Ucil je zob za zob, kar je bilo na nek nacin tudi razumno, kajti preden clovek lahko nastavlja drugo lice, se mora najprej znati postaviti zase. Nekdo, ki nastavlja drugo lice preprosto zato, ker se ne zna braniti, nikomur ne koristi. Glede Noeta, bil je razvetljenec, mojster modrosti, tako kot Kristus, resevanje z barko pa je zgolj simbolicen prikaz umika prezivelih na visje kraje pred dokoncnim potopom zadnjih ostankov Atlantide. Noe je bil tisti, ki je ljudi opozoril na potop, ki se je priblizeval.
  #18  
Staro 18.07.2006, 12:59
DarkBloom
Guest
Sporočila: n/a
Privzeto Re: biblija, nova in stara zaveza, bog je dober ali slab?

Citat:
Objavil-a anarchy
Kar cerkev verjame v biblijo, staro ali novo zavezo, ali v vse skupaj? Bog je dober ali slab, saj tekom tisocletja se en in isti bog ne mora spremeniti, razen ce se to ljudje izmislijo.

Zanima me predvsem zgodba o desetih bozjih zapovedi, ko je Mojzes resu kao suznje, ali cerkev verjame, da se je vse to res zgodilo, torej Mojzes, Noetova barka, Adam in Eva, ali se to ljudje sproti izmisljujejo in vsakdo po svoje razlaga, kaj cerkev verjame?

Moti me predvsem to, zakaj je nekoc bog hotel, da umrejo vsi otroci ali ljudje, resi pa samo une, ki so pobarvali vrata z krvjo od kozlicka ali kako je ze bilo? Pa zakaj je bog hotel, da umre sin od faraona, zaradi zlocinov faraona? Otrok, ki je nekaj najbolj svetega in nedolznega, ga bog uporabi kot sredstvo za mascevanje nad faraonom? Bog bi mogu biti pravicen in nikoli mascevalen, se posebej pa ne, da umori nedolznega otroka iz mascevanja.
Zakaj ti vedno odpiraš take topice, da zgleda kot da se sam iz sebe norca delaš. Al si res še tok "zelen", da nimaš pojma o ničemer.

Krščanska vera verjame v staro in novo zavezo. Judovska pa samo v staro. Drgač je pa to splošna izobrazba
  #19  
Staro 19.07.2006, 09:34
bladzo Uporabnik bladzo ni prijavljen
Pripravnik
Član od: Jul 2006
Sporočila: 183
Privzeto Re: biblija, nova in stara zaveza, bog je dober ali slab?

Citat:
Objavil-a schkrga
pa rajši je imel mesna darovanja, kot pa darovanje z pridelki, ki so bili plod tršega dela in žuljev, po čemer sklepam, da Bog ni bil vegeterjanec...
fak ej. darovanje bogovom ali Bogu so ljudje oblikovali sami. Boga so si zamišljali kot nekaj veličastnega, kot nekoga najbolj Mogočnega. in posledično temu so mu oz. jim darovali tisto, kar jim je več pomenilo. V nekaterih poganskih religijah (tudi Indijanci) so jim darovali celčo človeka, sorodnika. zakaj?zato, ker se jim je zdelo vredno darovati najmogočnejšim bogovom svoje življenje. Rimljani in Grki so bogovom darovali tisto, kar je bilo za posameznega boga najbolj značilno. tako so Dionizu darovali pitne daritve, Artemidi pa žgalne daritve živali.
tako je bilo tudi z Izraelci in njihovim Jahvehom. največkrat so mu darovali žgalne daritve živali, ker so jim bile živali bolj dragocene od pridelkov - tudi v trgovini so imele večjo vrednost. za Izraelce pa je bila značilna še ena daritev: zažiganje kadila. kar se pa tiče darovanja ljudi v njihovi religiji, pa to ni bilo nikoli v navadi oz. tega niso počeli. Po Svetem pismu (ko hoče Abraham darovati svojega sina Izaka) tudi Bog ni hotel človeških žrtev. ta odlomek je dobra interpretacija dejstva, da tega niso nikoli počeli. ampak za Abrahama bi to pomenilo popolno vdanost svojemu Bogu, tako kot je to pomenilo Indijancem in še komu drugemu.

lp
  #20  
Staro 19.07.2006, 09:38
bladzo Uporabnik bladzo ni prijavljen
Pripravnik
Član od: Jul 2006
Sporočila: 183
Privzeto Re: biblija, nova in stara zaveza, bog je dober ali slab?

Citat:
Objavil-a galeb
Cerkev veliko simbolicnih stvari v stari zavez verjame dobesedno, ki niso bile tako misljene. Poleg tega je bil Mojzes v svojem casu ucitelj nizjega ranga od Jezusa, bil je na nizji razvojni stopnji. Veliko tega kar je ucil danes ni vec ustrezno in prav gotovo tudi tedaj ni bilo idealno, deloma pa je prav gotovo bilio smiselno. Ucil je zob za zob, kar je bilo na nek nacin tudi razumno, kajti preden clovek lahko nastavlja drugo lice, se mora najprej znati postaviti zase. Nekdo, ki nastavlja drugo lice preprosto zato, ker se ne zna braniti, nikomur ne koristi. Glede Noeta, bil je razvetljenec, mojster modrosti, tako kot Kristus, resevanje z barko pa je zgolj simbolicen prikaz umika prezivelih na visje kraje pred dokoncnim potopom zadnjih ostankov Atlantide. Noe je bil tisti, ki je ljudi opozoril na potop, ki se je priblizeval.

naj se najprej osredotočim na tvoj prvi stavek. je res tako?Cerkev niti določenih starozaveznih pripovedi, niti Jezusovih prilik ne dojema in ne razlaga dobesedno. to sem že nekomu v tem topicu tud razložu.
ok. o tem učiteljih in ne vem kaj še, ne bom razpravljal, ker so mi te interpretacije čisto mimo.

sicer pa. a si našel potop Atlantide tudi v kakšnih Vedskih al nevemkakšnih knjigah?O potopu Atlantide, ki sploh še ni dokazan, si preberi kakšno znanstveno knjigo.

pa lp.fsm.
 

Značke
biblija, bog, dober, nova, slab, stara, zaveza

Orodja za teme

Dovoljenja
Novih tem ne moreš odpirati
Odgovorov ne moreš objavljati
Priponk ne moreš dodajati
Svjoih objav ne moreš urejati

BB koda je Vključeno
Smeški - Vključeno
[IMG] koda je Vključeno
HTML koda je Izključeno
Hitra izbira


Časovni pas: GMT +1. Trenutno je ura: 22:25.