iskanje partnerja na internetu?

[tomazi13]

Ali je iskanje partnerja na internetu moralno(družbeno sprejemljivo)?

Sam menim, da ni,saj je znanih veliko primerov pedofilstva, nesrečni in neresničnih ljubezni, nekateri so pripeljali tudi do samomorov in včasih se zaljubita na internetu tudi fant in punca, katera sta že prej bila skupaj in potem ugotovita, da nimata tako močne ljubezni eden do drugega,ker iščeta še druge partnerje...

Zanima me kaj o tem mislite vi?
Prosim, da svoje odgovore tudi obrazložite (argumentirate)

[Marduk1]

Men se to ne zdi nič narobe dokler so nekje meje. Če bi vsak folk to počel pol se je pa že za zamislt.

[Irina]

Čisto se strinjam z Marduk1. Vse ima svoje meje. Lahko pa se ti zgodi, da je morebiten potencialni partner tako "inovativen" kakor Primorski in potem na forumu sprašuješ ali si psihopat.

Tomazi13, vse kar si naštel, da se ti lahko dogodi pri spletnem iskanju partnerja, se ti enako lahko zgodi tudi pri čisto običajnem sklepanju prijateljstev ali iskanju partnerja. Z osebami, ki jih ne poznamo, si moramo vzeti čas in biti v začetku malo nezaupljivi.

[La-di-da]

Men so tipi z neta ful čudaki, tak da ne prakticeram več spoznavanja z neta. Bla parkrat na pijači, pa mi je blo žal časa za tist brezvezen blablabla. Dost dam na energijo, ki jo nekdo oddaja in prek neta jst ne morem določit ali je nekdo OK ali ne. Zato mi je tud netkanje brezveze.

[Lencka]

Ne vem, zakaj ne bi bilo moralno sprejemljivo - kaj je tu nemoralnega?

Sicer pa moje osebno mnenje - nekako tako, kot je rekla La-di-da, prek spleta ne moreš začutiti osebe, kot je v resnici. Zato mi (osebno) prav iskanje partnerjev prek spleta ne ustreza prav nič (npr. prav portali, namenjen temu, ipd). Vendar - tudi prek spleta sem spoznala že nekaj zelo prijetnih ljudi. Nikjer ne piše, da ne bi mogla kdaj spoznati koga, za koga bi se kasneje, ko bi se poznala tudi v živo, izkazalo, da bi lahko imela zvezo. Zakaj pa ne? Tako kot v živo nekoga spoznaš, in čez čas ugotoviš, da se "ujemaš"... Tu ne vidim velike razlike. Tako kot je ne v spletnih "zmenkalnicah" in drugih vrstah posredovalnic. A čeprav meni tak način pač ne bi ustrezal, to še ne pomeni, da mislim, da je moralno nesprejemljiv.

[estella]

Nikoli ne veš, kdo se skriva na drugi strani...je malo riskantno

[monster]

tipi z neta smo čudaki, to je res

[kabala]

Nekje sem prebrala, da tisti, ki išče partnerja po netu, recimo na kaki strani, ki je pač namenjena druženju, tudi po tem, ko najde sorodno dušo, še naprej išče, če bi mogoče našel kako "še bolj" sorodno dušo.

Po moje je težava tudi ta, da če se dva najdeta preko neta - verjetno zato, ker večino dneva preždita pred računalnikom - nikoli ne moreta biti gotova, da ne bo partner ustvaril neki novi profil, se prijavil na neko drugo tovrstno stran ...

Enkrat sem gledala na strani ona-on.nevemkaj, če mogoče koga poznam in bi po teh osebah rekla, da so tam gor bolj obupanci. Pa brez zamere tisti, ki ste prijavljeni na tej strani.

Meni osebno tudi največ pomeni, če osebo najprej srečam v živo, pa ne v kakem lokalu v večernih urah, ker so tam ponavadi najbolj korajžni ravno taki tipi, ki mi ne sedejo.

Če si spoznal/a kako osebo preko neta, s katero se lepo razumeta, pozabi na zgoraj napisano in si zapoj Love is in the air ter se prepusti čustvom.

Aja, še nekaj. Preko neta se "zaljubimo" v besede, ki nam jih napiše oseba na drugi strani in je torej odvisno, kako je ta oseba spretna na tem področju. Moj poba bi recimo na tem področju takoj pogorel, pa je zelo v redu oseba. Tako da ...

[nattka]

Objavil-a monster

tipi z neta smo čudaki, to je res

babe pa smo stare, grde in tečne ...

da ne bom čist off topic ...

eni imajo na netu lih tok možnosti kot v tistih posvetovalnicah in iskalnicah partnerjev ...

[monster]

so lepe in manj lepe zgodbe, kot v življenju